Hagia Sofia

6 Junij, 2008 / Arhitekturne znamenitosti Hagia Sofia slovi predvsem po svoji ogromni notranjščini, ki meri celih 8200 kvadratnih metrov. Bizantinski cesar Justinijan, je dejal, ko je prvič stopil v cerkev: O Salomon, prekosil sem te!

Bizantinska cerkev Hagia Sofia, ki jo je v 6. stoletju n.št. dal zgraditi cesar Justinijan, je eden izmed velikih spomenikov krščanstva. Ko so leta 1453 takratni Konstantinopel zavzeli otomanski Turki, so cerkev spremenili v mošejo in ji dodali 4 minarete. Veličastno kupolo, ki ima v premeru več kot 30 metrov, so morali leta 558 ponovno zgraditi, ker se je prejšnja podrla.

Resnična lepota Hagie Sofie (Svete modrosti), največje cerkve prestolnice bizantinskega cesarstva Konstantinopla, pa se skriva v njeni prostrani notranjosti. Natančen ogled cerkve nam razkrije čudovito spretnost bizantinskih rokodelcev.


Hagia Sofia - Veličastna kupola, ki v premeru meri 30 metrov

O njej pričajo sijoče barve obnovljenih mozaikov in plastično izklesani marmorni kapiteli v glavni ladji, ki med prepletajočimi se akantovimi listi skrivajo monogram Justinijana in njegove žene Teodore. Nad gladkim marmornim podom, na katerem se poigravajo sence ogromnih filigranskih lestencev, se pne velika osrednja kupola s 40 rebri, ki segajo od podnožja do vrha. Kupola je s svojimi štiridesetimi okni kot krona, posejana z diamanti iz luči. Čeprav je večina prvotnega zlatega in srebrnega okrasja, mozaikov in fresk izgubljenih, je cerkev zaradi svoje prostornosti in svetlotemnih barvnih kontrastov še vedno lepa in veličastna stavba.


Cerkev slovi po svoji ogromni in lepi notranjščini

Kdor se poda v cerkev k molitvi, takoj začuti, da stavba ni bila dokončana po zaslugi človeške moči ali spretnosti, pač pa z božjo pomočjo. S temi besedami je zgodovinar iz 6. stoletja Prokopij opisal Hagio Sofio, ki je bila lepo prikazana na bakrorezu izdelanem v sredini 19. stoletja.


Hagia Sofia na bakrorezu iz sredine 19. stoletja

Obnova cerkve se še danes nadaljuje. Medtem pa številni obiskovalci še vedno lahko uživajo v njeni temačni, skrivnostni notranjščini, ki se od časa, ko je zadnjič služila svojemu namenu, ni prav dosti spremenila. To je bilo 28. maja 1453 zvečer, ko je cesar Konstantin XI. s solzami v očeh poslednjič prejel sveto obhajilo. Vedel je, da bodo v mesto prihrumeli Turki in pod poveljstvom Mehmeta II. pobili njegve branilce. Toda celo zavojevalec je cerkvi izkazal spoštovnje.
_____________________________________________________________________________
Nekaj nasvetov za obisk:

Hagia Sofia se nahaja v Carigradu - Turčija:

Carigrad ima letalske povezave z vsemi večjimi mesti na svetu. Bolj priporočljivo je, da tja letite, kot da potujete z vlakom ali avtobusom (še posebej z evropske strani).

Carigrad ima sredozemsko podnebje, zato sta za obisk najprimernejša letna časa pomlad in jesen. Za obisk mesta potrebujemo vsaj 3 ali 4 dni, saj ima poleg Hagie Sofie še veliko drugih zanimivosti - na primer palačo Topkapi, Arheološki muzej, Modro mošejo, Hipodrom, Sulejmanovo mošejo itd. Najbolje je, da se po mestu gibljemo z avtobusom, taksijem ali trajektom (če prečkamo Bospor). Najboljši način za ogled Bosporja je organizirano vodstvo, ki traja 2 uri in pol (od Carigrada do Črnega morja) in ni drago.

Hagia Sofia stoji v neposredni bližini palače Topkapi in Modre mošeje. Odprta je vsak dan v tednu z izjemo ponedeljka, in sicer od 9,30 do 17,30, v juliju in avgustu pa do 19. ure.

Najlepši razgled na bogato notranjščino cerkve dobimo, če počasi vstopamo skozi glavni vhod. Za ogled moramo plačati vstopnino, za mozaike v galerijah pa je potrebno še doplačilo.