- TURIZEM
- RAZVEDRILO
- TV & FILMI
- KINO SPORED
- IZ SVETA ZNANIH
- PRISPEVKI
- NOVICE
Kapadokija
4 Junij, 2008 / Naravne znamenitosti
Nenadoma smo ugotovili, da smo izgubljeni v gozdu skalnih stožcev in stebrov, kot bi bili med ruševinami velikega antičnega mesta.
Kapadokija zajema območje kakih 130 kvadratnih kilometrov jugovzhodno od Ankare in je ena izmed najbolj čudnih dežel na svetu. Skratka, lahko rečemo, da je edinstvena. Iz mehke kamnine, imenovane tuf, je erozija izdolbla groteskne stožčaste oblike, ki so, izvotljene in so domačinom dolga stoletja služila kot prostori za posvetno in versko življenje.
Čudno sanjsko mesto, kot ga imenujejo številni, je mnogim omogočalo življenje v votlinah in luknjah, ki so jih izdolbli v prostostoječe skale v obliki stožcev. Kapadokija, fantastična mesečeva pokrajina iz kamnitih stožcev se razteza na kakih 130 kvadratnih metrih.

V okolici mest Goreme, Nevsehir, Urgup in Avanos, je erozija mehka vulkanska tla preoblikovala in zgladila v fantazmagoričen svet v nebo štrlečih stopničastih ziguratov, stolpov, strmih koničastih stožcev in mineretov.
V tem področju so skale tako nagnetene, da so videti kot kamniti šotori kakšne sovražne vojske ali podbnega. Spet drugje pa so skale tako gladke in mehko valovte, da spominjajo na snežne zamte ali peščene gradove, ki jih je zalila in stopila plim. Različne barve kamnitih doin se prelivajo v nežnih bledorumenih, opečnato rdečih in pepelnato sivih odtenkih, ki jih ognjeno rdeče nebo zori ob zori in sončnem zahodu čudovito lepo obarva arava. Te skalne tvorbe so tako lpe in čudne ter nenavadne, da je bil Paul Lucas, ob njegovem odkritju verjetno pepričan, da so delo človeških rok, ne pa narave.
Domačini stožcem podobne skale še dandanes uporabljajo v različne namene. Turisti si tako prav lahko ustvarijo predstavo o življenju v "sanjski dželi" mehkih zelenih in rumenih senc, vklesanih v barvaste skale, kot je Kapadokijo pia angleški poptnik iz začetka našega stoltja, W. J. Childs.
______________________________________________________________________________
Nekaj nasvetov za obisk:
Kapadokija - Turčija:
Pokrajinska prestolnica Kayseri (rimska Cezareja) ima letalsko povezavo s Carigradom in Ankaro.
- Najbolj priporočljiva letna časa za obisk Kapadokije sta pomlad in jesen, vendar so tudi sredi najbolj
vročega poletja dnevne temperature znosne, noči pa prijetno hladne.
- Če se odpravimo v Kapadokijo, moramo obvezno obiskati muzej na prostem v mestu Goreme,
kakih 90 kilometrov jugozahodno od Kayserija. Najbolje je, da se nastanimo v mestu Urgup, ki je
zaradi svoje središčne lege odlično izhodišče za vse druge kraje.
- Dolina Goreme leži 7 kilometrov severozahodno od Urgupa, muzej pa je odprt od 8. ure zjutraj do
zgodnjih večernih ur. V bližini muzeja je parkirišče. Podjetnejši obiskovalci si v bližnji vasi Avcilar
lahko najamejo konja ali mulo, kar je vsekakor eden izmed prijetnejših načinov potovanja po
Kapadokiji. Vodnika lahko najamemo v Urgupu, kjer dobimo tudi vse druge informacije.
- Kakih 50 kilometrov od Urgupa sta znameniti podzemni mesti Derinkuyu in Kaymaki. Derinkuyu,
ki leži dobrih 100 metrov pod površjem zemlje, je nenavaden osemnadstropen kompleks med seboj
povezanih hodnikov, ob katerih ležijo bivalni prostori, kapele, shrambe in celo pokopališča.

Kapadokija
Čudno sanjsko mesto, kot ga imenujejo številni, je mnogim omogočalo življenje v votlinah in luknjah, ki so jih izdolbli v prostostoječe skale v obliki stožcev. Kapadokija, fantastična mesečeva pokrajina iz kamnitih stožcev se razteza na kakih 130 kvadratnih metrih.

Kapadokya - dežela številnih skalnih stožcev
V okolici mest Goreme, Nevsehir, Urgup in Avanos, je erozija mehka vulkanska tla preoblikovala in zgladila v fantazmagoričen svet v nebo štrlečih stopničastih ziguratov, stolpov, strmih koničastih stožcev in mineretov.
V tem področju so skale tako nagnetene, da so videti kot kamniti šotori kakšne sovražne vojske ali podbnega. Spet drugje pa so skale tako gladke in mehko valovte, da spominjajo na snežne zamte ali peščene gradove, ki jih je zalila in stopila plim. Različne barve kamnitih doin se prelivajo v nežnih bledorumenih, opečnato rdečih in pepelnato sivih odtenkih, ki jih ognjeno rdeče nebo zori ob zori in sončnem zahodu čudovito lepo obarva arava. Te skalne tvorbe so tako lpe in čudne ter nenavadne, da je bil Paul Lucas, ob njegovem odkritju verjetno pepričan, da so delo človeških rok, ne pa narave.
Domačini stožcem podobne skale še dandanes uporabljajo v različne namene. Turisti si tako prav lahko ustvarijo predstavo o življenju v "sanjski dželi" mehkih zelenih in rumenih senc, vklesanih v barvaste skale, kot je Kapadokijo pia angleški poptnik iz začetka našega stoltja, W. J. Childs.
______________________________________________________________________________
Nekaj nasvetov za obisk:
Kapadokija - Turčija:
Pokrajinska prestolnica Kayseri (rimska Cezareja) ima letalsko povezavo s Carigradom in Ankaro.
- Najbolj priporočljiva letna časa za obisk Kapadokije sta pomlad in jesen, vendar so tudi sredi najbolj
vročega poletja dnevne temperature znosne, noči pa prijetno hladne.
- Če se odpravimo v Kapadokijo, moramo obvezno obiskati muzej na prostem v mestu Goreme,
kakih 90 kilometrov jugozahodno od Kayserija. Najbolje je, da se nastanimo v mestu Urgup, ki je
zaradi svoje središčne lege odlično izhodišče za vse druge kraje.
- Dolina Goreme leži 7 kilometrov severozahodno od Urgupa, muzej pa je odprt od 8. ure zjutraj do
zgodnjih večernih ur. V bližini muzeja je parkirišče. Podjetnejši obiskovalci si v bližnji vasi Avcilar
lahko najamejo konja ali mulo, kar je vsekakor eden izmed prijetnejših načinov potovanja po
Kapadokiji. Vodnika lahko najamemo v Urgupu, kjer dobimo tudi vse druge informacije.
- Kakih 50 kilometrov od Urgupa sta znameniti podzemni mesti Derinkuyu in Kaymaki. Derinkuyu,
ki leži dobrih 100 metrov pod površjem zemlje, je nenavaden osemnadstropen kompleks med seboj
povezanih hodnikov, ob katerih ležijo bivalni prostori, kapele, shrambe in celo pokopališča.

Kapadokija
Sorodne novice:
- Hiša za prihodnost
- Psihologija kopalnic
- Umivalnice, vrstne umivalnice
- Vgradnja strešnega okna
- Obnova oken
- Ogrevanje brez vzdrževanja
- Delež pasivne solarne energije
- Hišno črpališče za odpadne vode
- Razvrstitev in vgradnja vodovodne instalacije
- Dimnik za pasivne hiše
- Coniranje (razdelitev v pasove)
- Oprema kopalnice
- Vgradnja straniščne školjke
- Skladiščenje goriv za ogrevanje
- Ogrevanje in prezračevanje stanovanja s povratno toploto
- Dimenzioniranje zemeljske odtočne kanalizacije
- Prhanje s strani
- Vgradnja vodovodne instalacije
- V omrežje priključeni fotonapetostni sistem
- Obnova oken
- Robni konvektorji
- Dimnik za pasivne hiše
- Hiša za prihodnost
- Brunarica, najboljši način za gradnjo
- Pridobljena energija, za neogrevan stekleni prizidek
- Okna
- Sodobni sistemi za centralno ogrevanje
- Kletna plošča
- Hišni energetski svetovalec
- Zaščitni ukrepi proti zastajanju
- Vse jasno?
- Transport umazanega perila
- Plinska instalacija za zemeljski plin
- Toplotne črpalke - o toplotnih črpalkah
- Stransko prhanje
- Vstop vlage skozi netesno konstrukcijo
- Izris cevnih instalacij
- Razmiki keramičnih ploščic
- Vetrna energija
- V zgradbo vgrajen hranilnik
- Energija iz hidroelektrarn
- Energijska zasnova za enodružinske hiše
- Lubadar v hišnem lesu
- Živeti v kleti
- Minimalna potrebna toplotna zaščita
- Topla voda - distribucija
- Svetlobna prha za tuširanje
- Zamenjava stekel v starem okenskem okvirju
- Vsaka kapljica šteje
- Novi izolacijski materiali

