Avalon

3 Junij, 2008 / Naravne znamenitosti ...Avilion, otoška dolina, ne pozna ne toče ne dežja in sneg je nikdar ne pokrije...

Otok Avalon, kamor so odpeljali ranjenega Arturja, so po domnevnem odkritju Arturjevega groba v Glastonburyjski opatiji leta 1191 povezovali z Glastonburyjem v pokrajini Somerset. Glastonburyjski Tor (desno), ki se dviga nad močvirno pokrajino, je bil v davnih časih res videti kot otok.

Raj, v katerem je bila vedno pomlad in kjer se nihče ni postaral, kjer je vladal večni mir in kjer zemlje ni bilo treba obdelovati, saj je rodila kar sama od sebe - to je bil Avalon. Poleg tega, da so tudi prebivalci Avalona, podobno kot prebivalci drugih mitoloških kraljestev, npr. Atlantide, uživali v srečnem, zlatodobnem življenju, je Avalon postal znan predvsem kot kraj, kamor so po njegovi poslednji bitki pri Camlannu prepeljali angleškega junaa kralja Arturja, da bi ga ozdravili.

Za povezavo med Arturjem in Avalonom je vsekakor najbolj zaslužen angleški pisec 12. stoletja Geoffrey Monmouthski s svojim nekoliko domišljijsko obarvanim delom Zgodovina britanskih kraljev. Knjga, ki je postala prava srednjeveška uspešnica, je utrdila mit o Avalonu kot zadnjem Arturjevim bivališču. V kasnejši knjigi Merlinovo življenje Geoffrey opiše Avalon kot otok: "Imenuje se Srečni otok.... tam žito in trta uspevata kar sama od sebe, v gozdovih pa iz pokošenih tal rastejo jablane. Zemlja sama od sebe daje vsega v izobilju...." Na otoku je živelo devet čarovnic, vladala pa jin je Morgana (Vilinska Morgana), ki je obljubila, da bo ozdravila Arturja, če bo ostal na Avalonu.
Srednjeveški pesniki in drugi pisci so o Camelotu pisali kot oprestolnici kralja Arturja, angleškega junaka, ki je imel sijajen dvor.Tu je vladal, obkrožen s svojimi vitezi okrogle mize - Gawainom,Percevalom, Lancelotom, Galahadom in drugimi. Prvi, ki je Camelotpovezal z Arturjevim dvorom, je bil francoski pesnik druge polovice 12.stoletja, Chretien de Troyes. V trinajstem stoletju se je Camelotuveljavil v francoski viteški književnosti in odtlej je vedno veljal zakraj, kjer naj bi stala znamenita okrogla miza.

Pesniški Camelot leži v brezčasni deželi začaranih gozdov inskrivnostnih gradov, kjer mrgoli čudežev in magije. Artur, s kraljicoGuinevere ob strani, načeljuje viteškemu redu, ki izhaja izzgodnjesrednjeveškega francoskega viteškega reda. Medtem se njegovivitezi podajajo v svet, kjer se bojujejo s pošastmi, rešujejo mladedevice iz krempljev zlobnih čarovnikov in se zapletajo z očarljivimidamami, ki se pozneje izkažejo za vile. Spopadati se morajo z naravnimiin nadnaravnimi nevarnostmi, toda vsak podvig se začne in konča sCamelotom, središčem njihovega sveta.

Znamenita okrogla miza kralja Arturja naj bi po mnenju srednjeveškihpiscev stala v Camelotu. Layamon, angleški pesnik 12. stoletja, jetrdil, da je kralj okroglo obliko izbral zato, da bi preprečil prepiremed svojci vitezi. Vseeno pa ni verjetno, da bi lahko katerakoli mizagostila 1600 ljudi (kot pravi Layamon) ali pa, po najnižji oceni, vsaj140.


Tako kot Camelot je tudi Avalon povsod in nikjer; bilo bi v nasprotju z njegovim duhom, če bi ga hoteli zemljepisno označiti. Avalon leži v mitični dimenziji, kjer je resnica večplastna. Zgodovinski Artur je bil mogoče res pokopan v Glastonburyju, toda pravi Artur je tam, kjer "se pozdravijo vse bolezni", v kraju, ki ga je Geoffrey poimenoval Avalon.