Camelot

3 Junij, 2008 / Naravne znamenitosti To je mesto čarovnikov, ki so ga zgradili pravljični kralji... Gosod, na svetu mu ni podobnega kraja, vendar vse to je le privid.

Srednjeveški pesniki in drugi pisci so o Camelotu pisali kot o prestolnici kralja Arturja, angleškega junaka, ki je imel sijajen dvor. Tu je vladal, obkrožen s svojimi vitezi okrogle mize - Gawainom, Percevalom, Lancelotom, Galahadom in drugimi. Prvi, ki je Camelot povezal z Arturjevim dvorom, je bil francoski pesnik druge polovice 12. stoletja, Chretien de Troyes. V trinajstem stoletju se je Camelot uveljavil v francoski viteški književnosti in odtlej je vedno veljal za kraj, kjer naj bi stala znamenita okrogla miza.

Pesniški Camelot leži v brezčasni deželi začaranih gozdov in skrivnostnih gradov, kjer mrgoli čudežev in magije. Artur, s kraljico Guinevere ob strani, načeljuje viteškemu redu, ki izhaja iz zgodnjesrednjeveškega francoskega viteškega reda. Medtem se njegovi vitezi podajajo v svet, kjer se bojujejo s pošastmi, rešujejo mlade device iz krempljev zlobnih čarovnikov in se zapletajo z očarljivimi damami, ki se pozneje izkažejo za vile. Spopadati se morajo z naravnimi in nadnaravnimi nevarnostmi, toda vsak podvig se začne in konča s Camelotom, središčem njihovega sveta.

Znamenita okrogla miza kralja Arturja naj bi po mnenju srednjeveških piscev stala v Camelotu. Layamon, angleški pesnik 12. stoletja, je trdil, da je kralj okroglo obliko izbral zato, da bi preprečil prepire med svojci vitezi. Vseeno pa ni verjetno, da bi lahko katerakoli miza gostila 1600 ljudi (kot pravi Layamon) ali pa, po najnižji oceni, vsaj 140.



V srednjem veku so mizo včasih upodabljali v obliki obroča. Tak primer je npr. ilustracija v rokopisu iz 14. stoletja, na kateri Artur in njegovi vitezi strmijo v sveti gral. Tako kot sam Camelot je tudi okrogla miza postala simbol. Predstavljala je enotnost vitezov, brez katere ne bi bilo reda in miru. In ko e bia enkrat ta enotnost porušena, je v idealnem Camelotu nastopil čas brezvladja.