Med smrčači najhujše vrste

Po deveti zvečer so bolnišnični hodniki prazni, tihi, čisti. Nikjer nikogar razen vratarja pri glavnem vhodu. Dve nadstropji više prav tako tišina. A ne za dolgo. Izza vrat proti koncu hodnika se sliši vedno glasnejše smrčanje. »Žaganje« v polnem pomenu besede. Ki nenadoma potihne. Deset sekund. Dvajset sekund. Še vedno nič. 40 sekund … in nato verjetno nekaj deset decibelov glasnega boja za zrak, pri čemer rohni in se trese vse, kar je mogoče, vsakršna luknjica, po kateri je mogoče v telo v kar najkrajšem času spraviti čim več kisika.
V laboratoriju za motnje dihanja v spanju v bolnišnici Golnik se zbirajo smrčači najhujše vrste. A hrup, ki ga zganjajo med spanjem, še zdaleč ni njihova največja težava. Precej bolj škodljive so različno dolge prekinitve dihanja, ki lahko vodijo do celonočnih gonj ...