Stonehenge

V bronastem obdobju  se je razvila ob obalah Atlantika in Severnega morja od Španije in zahodne Francije do Britanskih otokov in južne Skandinavije megalitska kultura, katere najočitnejša značilnost so grobovi in kulturni prostori iz orjaških kamnitih klad. Znamenita priča tega časa je Stonehenge v Angliji, ki s svojo monumentalnostjo še ustvarja močan vtis. Velikanske kamnite klade so razvrščene v več istosrediščnih krogov. Kultni prostor Stonehenge je nastajal v treh obdobjih.

Stonehenge v Angliji

Prvo svetišče je nastalo približno 2600 pr. N.š. v kameni dobi. Obdajala sta ga nizek zemeljski nasip in plitev jarek pred njim. Na notranji strani nasipa so bile jame, ki so jih uporabljali za žrtvene obrede. Ob vhodu v svetišče so postavili velikanski kamniti blok iz peščenca, visok 4,9 m.

Okoli 2000 pr. n. š., torej 600 let pozneje, so svetišče spremenili. Verjetno je to storilo priseljeno ljudstvo zvončastih čaš in ljudstvo bojnih sekir. Takrat so privlekli 80 velikanskih kamnov iz dolerita in jih razpostavili na sredini v dvojnem krogu.

Tretja gradbena faza se je končala okoli 188 pr. n. š.. Doleritne kamne so nadomestili z bloki peščenca, težkim 26 ton, ki so povezani s poprečnimi kladami. Iz doleritnih kamnov so naredili drugi kamniti krog. V sredini so svetišča razvrstili kamne v obliki podkve, simbola mrtvih.

Namen kultnega prizorišča je sporen. Po posebnem položaju ključnih kamnov, ki kažejo natanko v smer vzhoda Sonca ob kresu, sklepajo, da pomeni Stonehenge svetišče oboževalcev Sonca.