Strošek energije v hiši

S primerjavo vrednosti, kot so prikazane v preglednicah od 1 do 6 ugotovimo, da sta poraba energije in njena cena občasno v isti kategoriji. Vsekakor ni nujno, da je vedno tako. To je lahko na primer zaradi višje cene energije ali celo zaradi ekstremno visokega stroška ogrevanja, četudi je poraba energije pričakovana. Cena ogrevanja je odvisna od treh faktorjev: od porabe, cene in obratovalnih stroškov.

Obratovalni stroški se pojavljajo skupaj:

• s porabo električne energije za delovanje ogrevalne naprave
• z ogrevalnimi stroški
• s stroški za servisiranje ogrevalnega sistema
• s stroški za čiščenje in vzdrževanje dimne naprave.

Po zlatem pravilu velja, da obratovalni stroški pri starejših zgradbah ne smejo presegati 20 odstotkov od skupne cene vseh ogrevalnih stroškov. Pomembno je še, da ne primerjamo samo stroškov ogrevanja, vključno z obratovalnimi stroški, temveč je potrebno še prišteti tudi porabo energije.

Slika 1 prikazuje dva primera sevanja sonca, s katerim lahko v zimskem času poskrbimo za dodatno ogrevanje prostora in sicer: na levi sliki je prikazan dodatni vpliv sevanja sonca skozi okensko špaleto in na desni sliki je prikazan vpliv sončnega sevanja glede na položaj in velikost okna v prostoru, ki je obrnjen na južno stran.

Slika 1 - Vpliv Sonca na dodatno ogrevanje v zimskem času

In kaj lahko storimo?

V kolikor poraba energije presega predvidene ogrevalne stroške, mora najemnik stanovanja vzpostaviti kontakt z lastnikom stanovanja in opraviti razgovor. Iz izkušenj je razvidno, da je formalno mnenje za utemeljeno in stvarno informacijo velika prednost oziroma priložnost najemnika, da doseže dogovor kaj in kako narediti, da se zmanjša velika poraba energije.

Seveda imajo na strošek ogrevanja in prezračevanja stanovanja bistveni vpliv tudi osebne navade in predvsem lega stanovanja. Že samo znižanje temperature v prostoru za 1 stopinjo zmanjša strošek porabe energije za 6 odstotkov.

Porabo energije in njena cena se lahko predhodno določita po naslednjem postopku:

 • Deliti je potrebno porabo energijo s površino ogrevanja zgradbe. Tako dobimo porabo energije za

   zgradbo na kvadratni meter (m²) na leto.

Formula:

Poraba energije (kWh)

--------------------------------   =   Poraba energije za ogrevanje

Površina stanovanja (m²)     (kWh/m²,leto)

Pozor!

• Sedaj je potrebno deliti ceno ogrevanja z ogrevano površino zgradbe. Tako dobimo

  ceno ogrevanja zgradbe v Evru na kvadratni meter (m²) na leto.

Formula:

Strošek ogrevanja v EUR

-----------------------------------   =    Strošek ogrevanja

Površina stanovanja (m²)          (EUR/m²,leto)

Pozor!

• Izračunane vrednosti je potrebno primerjati s podatki v preglednicah od 1 do 6. Pri tem je potrebno paziti na naslove v preglednicah. Preglednice so razdeljene po energentih in sicer: na kurilno olje, zemeljski plin in daljinsko ogrevanje.

Pozor!

Preglednica 1: Primerjava iz leta 2006 za zgradbo ogrevano s kurilnim oljem; Poraba energije v kWh na m² na leto.

Preglednica 2: Primerjalna vrednost iz leta 2006 za zgradbe ogrevane s kurilnim oljem; Cena energije v Evru po m² na leto.

Preglednica 3: Primerjalne vrednosti iz leta 2006 z zemeljskim plinom ogrevana zgradba; Poraba energije v kWh po m² na leto.

Preglednica 4: Primerjalne vrednosti za leto 2006 z zemeljskim plinom ogrevana zgradba; Cena energije v Evru po m² na leto.

Preglednica 5: Primerjalne vrednosti iz leta 2006 za daljinsko ogrevanje zgradbe; Poraba energije v kWh po m² na leto

Preglednica 6: Primerjalne vrednosti za leto 2006 za daljinsko ogrevano zgradbo; Cena energije v Evru po m² na leto.

• Podane vrednosti označujejo odstotke vrednosti skupnih površin stanovanjske zgradbe.

Preglednica 7: Izračun v kilovatnih urah (kWh)

Iz prikazanih preglednic je razvidno, da je ogrevanje s kurilnim oljem ugodnejše od ogrevanja s plinom. Razlika znaša približno od 20 do 30 odstotkov, vendar se je v zadnjem obdobju vidno zmanjšalo. Pred porastom cen je bil utekočinjeni naftni plin dražji od zemeljskega plina in daljinskega ogrevanja. Električna energija je veliko dražja od kurilnega olja, plina  ali daljinskega ogrevanja. Toda cene se stalno gibljejo. Primerjava je zato težka, ker cen za gorivo ni mogoče posamezno ocenjevati.

Zamenjavo starega ogrevalnega sistema za nov sodoben sistem je vsekakor smiselno preračunati. Pred odločitvijo za zamenjavo je potreben dober razmislek. Že samo z dobro nastavitvijo lahko prihranimo nekje med 10 do 20 odstotkov energije. K temu strošku je potrebno prišteti vgradnjo sodobne obročne črpalke in s pravilno regulacijo ter vgradnjo termostatskih ventilov na ogrevalih.

Največji prihranek dosežemo, če izvedemo na zgradbi dobro toplotno izolacijo. Vloženi denar za toplotno izolacijo se ob vse bolj hitrem naraščanju cen energije povrne v relativno hitrem času. Z vložkom v dobro toplotno izolirano zgradbo je zagotovo najboljša rešitev. Vsekakor pa je to veliko cenejša rešitev kot investicija v drage sodobne ogrevalne naprave v slabo toplotno izolirane objekte. Dokaz, da je temu je viden pri pasivni hiši, kjer lahko prostor ogrejemo že z navadno žarnico.

da je temu je viden pri pasivni hiši, kjer lahko prostor ogrejemo že z navadno žarnico.