Računalniški zakoni

Tudi pri delu z računalnikom so pomembni številni zakoni, še posebej takrat, ko se gre za računalniško programiranje.



Zakoni računalniškega programiranja:

1. Vsak program je zastarel že v trenutku, ko ga kupiš.

2. Vrednost programa je v sorazmerju s težo rezultatov.

3. Kompleksnost programa rase, dokler ne preseže sposobnosti programerja, ki ga mora vzdrževati.

4. Tvoj program se bo širil, dokler ne bo zapolnil vsega obstoječega spomina.

5. Če je program nekoristen, ga bo treba dokumentirati.

6. Če je program koristen, ga bo treba spremeniti.

7. Vsak program, ki ga boš kupil, stane več in je slabši.

Gilbovi zakoni nezanesljivosti:

1. Vsak sistem, ki je odvisen od človeške zanesljivosti, je nezanesljiv.

2. Neopazne napake so brezkončno raznovrstne - za razliko od opaznih napak, ki so že po
definiciji omejene.

3. Računalniki so nezanesljivi, toda ljudje so še bolj.

4. Vlaganje v zanesljivost bo raslo, dokler ne bo preseglo stroškov napak ali dokler ne bo kdo začel
vztrajno zahtevati, da je treba opraviti tudi kakšno koristno delo.

Brookov zakon:

Če pri izdelavi programske opreme pride do zamude in poskušaš projekt rešiti z dodatnimi strokovnjaki, bo zamuda še večja.

Shawovo načelo:

Naredisistem, ki ga lahko uporablja vsak butec, in ga bodo uporabljali izključno butci.

IBM-Pollyjanovo načelo:

Stroji morajo delati. Ljudje morajo0 misliti.