Ortodoksna medicina

Ortodoksna medicina je marsikdaj z nezadovoljstvom gledala na »medicinsko radiestezijo«, vendar je niso nikjer resneje preprečevali. Tudi dosežki zdravnikov radiestezistov so bili dostikrat prepričljivi. No, vsega tovrstnega dogajanja medicina le ni ravnodušno sprejela; ko so radiestezisti skušali uvesti uporabo »radioničnega aparata« (izum angleškega inženirja Georgea de Warra), ki so povzročili hudo razburjenje.

Preiskava s tem aparatom je precej zapletena. Preskusni vzorec pacienta - navadno kaplja krvi ali urina - se postavi v cev med dva magneta. Magneta sta umerjena tako, da dobimo pri različnih prilagoditvah zaporedje številk, ki naj bi nakazovale »sevalno« frekvenco bolezni. Nato izberemo ravno nasprotno zaporedje in prenesemo njegovo delovanje prek preskusnega vzorca spet nazaj na pacienta, pri katerem naj bi se zato razvil proces, ki natančno nasprotuje poteku bolezenskega procesa.

Seveda je ta postopek zbudil ogorčene ugovore. V aparatu, ki je sicer opremljen z magneti, priključki, skalami in stikali, ni ničesar, kar bi imelo s strokovnega medicinga vidika najmanjši smisel. Vendar naj metoda funkcionirala - po navedbah opazovalcev seveda, saj niso njenega učinka nikoli strogo in metodološko prepričljivo kontrolirali. Ob mnoštvu razlag, kot je npr. ta. ki govori o sevanju oziroma nihanju »etra«, ni prav nobene, ki bi lahko smiselno razložila, kako bi naprava lahko delovala diagnostično in terapevtsko.

Novodobni bajaničarji se ukvarjajo tudi z arheologijo. Primer njihovega uspeha je odkritje starih utrdb pod Kensingtonsko vojašnico v zahodnem Londonu. Povsem po naključju jih je odkril bajaničar, ki je ugotavljal potek nekega vodnega kanala iz tudorskih časov. Spotoma je odkril nenavaden zavoj, ki se je nadaljeval pod nekim betonskim zidom. Bajaničar mu je sledil in prišel do sklepa, da morajo pod zidovi kasarne ležati še starejši zidovi. Dejansko so 5 metrov globoko našli ostanke rimskih utrdb.