Okoljevarstvena konferenca na Baliju

Dvotedenska okoljska konferenca o podnebnih spremembah je potekala v mestu Nusa Dua na indonezijskem Baliju. V zadnjih urah maratonskih sobotnih pogajanj je konferenca postregla z dramatičnimi prizori, ki jih na uradnih državniških srečanjih nismo vajeni. Na ministrskem zasedanju pogodbenic okvirne konvencije Združenih narodovo podnebnih spremembah (UNFCC), so soglasno sprejeli časovni načrt dvoletnih pogajanj za pripravo novega sporazuma glede ukrepov za zmanjševanje učinka podnebnih sprememb.

V skladu s časovnim načrtom naj bi nato novi sporazum stopil v veljavo konec leta 2012, ko se bo končalo prvo obdobje obveznosti Kjotskega protokola.

"Časovni načrt z Balija" je soglasno podprlo vseh 187 pogodbenic UNFCCC, ki so se udeležile konference. Pogajanja so trajala 13 dni, ki so jih zaradi nesoglasij podaljšali za en dan. Dokument, ki so ga sprejeli na pogovorih, ne vsebuje obvez, ki bi jih morale izpolniti določene države. Dokument vsebuje časovni razpored za pogajalce, ukrepe za zmanjšanje onesnaževanja in tudi način, kako finančno pomagat revnim državam pri prilagajanju podnebnim spremembam.

Ban Ki Moon izpostavil nujnost čistejših tehnologij

"Naših otrok ne smemo oropati prihodnosti," je ministre uvodoma nagovoril generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon. Klimatske spremembe so najpomembnejši izziv našega časa. »Niso le grožnja, so tudi priložnost,« jepovedal Ban Ki Moon in izpostavil uporabo čistejših tehnologij.

Bali 2007

Bogate države je pozval, da svoje dosežke na tem področju delijo z revnimi državami. "Klimatske spremembe zadevajo nas vse, a ne vseh enako. »Tisti, ki so najmanj krivi, so najbolj prizadeti,« je dejal generalni sekretar ZN. Ministre je pozval, naj oblikujejo smernice za nov sporazum o boju proti klimatskim spremembam. "Če zapustimo Bali brez doseženega sporazuma, smo svetovno prebivalstvo pustili na cedilu."

Gore obtožil ZDA

Dobitnik Nobelove nagrade za mir, nekdanji ameriški podpredsednik Al Gore, je medtem v švedskem Stockholmu ZDA obtožil, da blokirajo napredek glede pogajanj na konferenci. Povedal je še, da pa je v zaključku konference sporazum vseeno možen. "Zdi se, da je trenutno stališče ameriške vlade takšno, da želi blokirati kakršenkoli napredek na Baliju. Upam, da se bo to spremenilo," je dejal.

ZDA so medtem na konferenci poudarjale, da se borijo proti povišanju temperature, prav tako pa je bilo veliko njihovih ukrepov za večjo energijsko učinkovitost in za uvedbo čistejših tehnologij prezrtih. Ameriški delegati so še povedali, da so ZDA od leta 2001 za boj proti podnebnim spremembam porabile 37 milijard dolarjev, kar je več, kot je porabila katerakoli druga država. ZDA tudi delajo v smeri povečevanja rabe čistejših tehnologij, prav tako pa bodo pomagale začeti pogajanja o sporazumu, ki bi nasledil Kjotski protokol po letu 2012. "Prizadevamo si za to, da bi se pogajanja zaključila do konca leta 2009," je dejal predstavnik Bele hiše Jim Connaughton.

Podnebna konferenca bi morala sprejeti dogovor, kako po letu 2012, ko bo prenehal veljati Kjotski protokol, kako zagotoviti zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in tudi dogovor o nadaljevanju pogajanj o podnebnih spremembah. Kot običajno, ministrom "najtrši orehi" oziroma vprašanja, o katerih se njihovi predstavniki niso mogli dogovoriti.

Članice UNFCCC so soglasno sprejele časovni načrt dvoletnih pogajanj, ki naj bi do leta 2009 vodila do novega sporazuma na svetovni ravni glede ukrepov za zmanjševanje učinka podnebnih sprememb. V skladu s časovnim načrtom naj bi nato novi sporazum stopil v veljavo po koncu leta 2012, ko se bo končalo prvo obdobje obveznosti Kjotskega protokola. "Časovni načrt z Balija" je soglasno podprlo vseh 187 pogodbenic UNFCCC, ki so se udeležile konference.

Evropska komisija je pohvalila rezultate ministrskega zasedanja pogodbenic okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC) in jih označila kot pomemben korak naprej. ZDA na drugi strani zelo skrbi dosežen dogovor, vključno z vlogo vodilnih držav v razvoju pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, je sporočila Bela hiša. Do rezultatov konference so kritični tudi okoljevarstveniki.

"Obstaja samo en svet," je povedal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in dodal,da "lahko razvite države in države v razvoju skupaj dosežejo uspeh".

Končni dokument konference tako ne vsebuje konkretnih številk o zmanjševanju emisij, temveč samo »upoštevanje« poročila Mednarodne skupine ZN opodnebnih spremembah (IPCC ).