Poletno pregrevanje prostorov

Pod pregrevanje prostorov razumemo povečano temperaturo prostora zaradi sončnega sevanja, ki prodira v bivalne prostore.

Poleti moramo zagotoviti primerno senčenje prostorov in namestiti ustrezna senčila. S tem preprečimo poletno pregrevanje in prekomerno nihanje temperature v prostorih.

Na pregrevanje prostorov vpliva:

- Lega prostora: Ogroženi so prostori, ki ležijo v smeri vzhoda, juga ali zahoda.

- Steklene površine: Velike steklene površine, brez ustreznih senčil, predstavljajo veliko nevarnost
za poletno pregrevanje prostora.

- Učinek akumulacije v masi gradbene konstrukcije: Masivna gradnja v veliki meri preprečuje
pregrevanje, poveča toplotno stabilnost in dosežemo velik fazni zamik.

Tabela - Primer enega prostora:

Pri montažni gradnji objekta z lesom, posebno v podstrešnem delu, obstoja od februarja do oktobra nevarnost poletnega pregrevanja. V masivni gradnji je ta nevarnost samo med največjim vročinskim valom v poletnem obdobju in če hlajenje v nočnem času ni ustrezno.

Graf 1 - Pregrevanje v hiši grajeni z lesa

Graf 2 - Pregrevanje v hiši masivne gradnje

Zmanjšanje poletnega pregrevanja

Poleg zmanjšanja steklenih površin ter povečanja mase gradbenih konstrukcij, moramo upoštevati še zmanjšanje pregrevanja v poletnem obdobju:

Osenčenje: Zunaj nameščena senčila so približno trikrat učinkovitejša kot senčila nameščena v notranjosti objekta.

Prezračevanje: Ali je možno enodružinsko hišo v letnem času dobro prezračevati in če bo velika izmenjava zraka v poletnih mesecih zmanjšala pregrevanje, so najpogostejša vprašanja, ki se pojavljajo vsak dan pri sodobnih načinih gradnje?

Ugodna urna izmenjava

Velika masa toplotnega hranilnika omogoča v zimskem obdobju zelo visoko mero ugodja, ker zidovi, strop in tla toploto shranjujejo. S tem lahko »v času hladnega obdobja«, v prostor oddajajo toploto bistveno daljši čas. Pri zgradbah, ki so grajene z lesom, traja »hladno obdobje« samo 2 uri in pri masivni gradnji približno 7 ur. V leseni gradnji je potreben zelo hiter reakcijski čas ogrevalnega sistema.

Udobno temperaturno področje

Povezava med temperaturami površin sten in temperaturami zraka v prostoru je razvidna iz prikazanega diagrama.

Graf 3- Ugodno temperaturno področje

Če v primeru, da znaša temperatura površine stene 22 °C, lahko zrak v prostoru pade na 18 °C, kar vpliva na počutje zelo ugodno. Z znižanjem temperature za eno stopinjo se prihrani od 5 do 6 % energije.

Pri temperaturi zraka samo 18 °C na površini stene, moramo zrak v prostoru dvigniti na minimalno 22 °C, saj bomo le tako dosegli udobno počutje v prostoru. Če je temperatura prostora nižja, je neprijetno hladno, v kolikor pa je temperatura višja pa je neprijetno vroče.

Idealni ogrevalni sistem

Človeško telo toploto sprejema in oddaja. Koliko toplote oddajamo, toliko je moramo tudi preko ogrevalnega sistema prejeti.

Graf 4 - Idealni ogrevalni sistemi

Pomemben element pri vseh idealnih ogrevalnih sistemih so velike ogrevalne površine, nizke ogrevalne temperature in s keramiko pokrite talne površine, ki oddajajo toploto. Za idealne ogrevalne sisteme se štejejo:

• stensko ogrevanje,
• talno ogrevanje
• keramične peči in sevalne plošč
• nizko temperaturni radiatorji

Ugodna vlažnost zraka

Prijetno počutje je pri temperaturi zraka v prostoru od 18 do 23 °C in med 40 do 60 % relativne zračne vlažnosti.

Graf 5 - Ugodna zračna vlažnost

Če je temperatura zraka ali relativna zračna vlažnost nizka, se to čuti kot neprijetno in suho. V nasprotnem primeru, če je temperatura zraka in/ali relativna vlažnost visoka, je klima vlažna in nevzdržna. Če zrak segrevamo, pade relativna vlažnost in zrak se čuti kot suh. Pri ohladitvi zrak kondenzira in vlaga preide na vse hladne gradbene dele. Pojavi se kondenzacija, kar pa lahko povzroči pojav plesni. Odstranjevanje plesni ni trajna rešitev. Napake, ki so posledica slabe gradnje se morajo temeljito odpraviti