Protipožarna napeljava

Protipožarna napeljava je znotraj zgradbe instalirana kot mirujoča protipožarna vodna instalacija. Kot protipožarno – odvzemno mesto so namenjeni zaprti zidni hidranti, izdelani po DIN 14462, ki so opremljeni za gašenje požara z gibljivimi tlačno priključnimi cevmi. Zidni hidrant ima za delovanje nameščeno tlačno spojko za privijanje, izdelano iz lahke kovine.

Predpisane velikosti veznih spojk in pregibnih cevi so:

• A = 110 mm svetla širina cevi
• B = 85 mm svetla širina cevi
• C 42 = 42 mm svetla širina cevi
• C 52 = 52 mm svetla širina cevi
• D = 25 mm svetla širina cevi

Vgradne mere za zidni hidrant, vgrajene v vgradno zidno omarico so prikazane na sliki 1.

Slika 1 - Vgradnje mere zidnega hidranta DN 50

Te znašajo:

• 90 mm - priključna razdalja zidnega hidranta DN 50 od končnega tlaka;
• 80 do 85 mm - priključna razdalja zidnega hidranta DN 50 do zadnje stene omarice hidranta pri vgradnji v stransko steno.

Protipožarna oprema mora biti nameščena za uporabo na ugodni višini. Vgradne višine so prikazane na sliki št. 2:

• 1200 ± 400 mm - priključek zidnega hidranta DN 50, merjeno od višine tal;
• 800 ± 200 mm B - priključek za dovod protipožarne vode iz tal na dostopni zunanji steni zgradbe (ali, da leži pred zgradbo);
• 800 – 1000 mm - spodnji rob zidne omarice ali niše za protipožarno opremo, merjeno od tal.

Protipožarnainstalacija za mokro gašenje

Protipožarna instalacija za mokro gašenje, določena po DIN14 462 je stalno pod vodnim tlakom in je tako vedno v pripravljenosti za uporabo. Za varno in stalno pripravljenost je priključena na javno vodovodno omrežje. V odredbi je zapisano, da se običajno instalirajo dvižni vodi ob stopnišču in morajo biti zaščiteni pred zmrzaljo.

Dvižni vodi za mokro gašenje so lahko nameščeni na stopnišču in na zunanjih ali notranjih straneh zidov. Instalacijska veja, ki se nahaja za vodnim števcem, ki meri potrošnjo vode, mora biti priključena na stalno odprto odvzemno mesto ter biti zaplombirana. Vodni števec je dimenzioniran tako, da pri maksimalnem pretoku (požarna in pitna voda) tlačne izgube ne presegajo 0,6 bar. V zgornjih nadstropjih in pri izpustnih instalacijah v kletni etaži morajo biti stalna odvzemna mesta za sanitarne in podobne prostore zaklenjena. Tako se instalacija zavaruje pred številnimi poškodbami in se prihranijo stroški za obnovitvena dela. Na vsakem dvižnem vodu sta nameščeni dve cevni objemki z zračniki DN 15 in z vgrajenim cevnim odvodom. Pri dolgih vertikalnih vodnih instalacijah za hidrantno omrežje in razvejanih vodih je potrebno na najvišji etaži izvesti odzračevanje.

Slika 2 - Namestitev hidrantov v notranjosti zgradbe

Za dvižne vode za mokro gašenje v stolpnicah, pri nizkem vodnem tlaku pod 3 bar, potrebujemo napravo za dvig vodnega tlaka.

V trgovskih in podobnih objektih obstajajo predpisi, ki določajo namestitev dvižnih vodov hidrantnega omrežja na stopnišču in z minimalnim premerom cevi DN 80 mm. Na podestu vsakega glavnega stopnišča je potrebno vgraditi zidni hidrant, ki je opremljen s C stabilno spojko, tlačno cevjo in ročnikom za škropljenje.

V predprostoru trgovskega objekta, ki sprejme preko 800 ljudi, morata biti nameščena blizu vhoda minimalno dva zidna hidranta. Pri napravah za oder in na odru, morata biti prav tako nameščena minimalno dva zidna hidranta in dva gasilna aparata za suho gašenje. Nadalje morajo biti hidranti opremljeni z vsemi potrebnimi nastavki. Dvižni vodi za mokro gašenje morajo po zahtevah trgovskih objektov imeti minimalni svetel premer 80 mm.

Zidni hidranti morajo biti opremljeni z vso potrebno opremo in biti pripravljeni za nemoteno delovanje ob vsakem času. Hidranti so prvenstveno potrebni za samozaščito in za uporabo pri gašenju požara. Opremljeni so lahko z tlačno cevjo C42 ali z vodno cevjo DN 25. Navijalnik za požarno cev, mora imeti premer 475 mm na katerega je lahko navito maksimalno do 30 m tlačne cevi C42 ali 20 m gumijaste cevi DN 25. Na navijalnik premera 600 mm je lahko navite maksimalno do 40 m tlačne cevi C42 ali tudi do 35 m gumijaste cevi za vodo s premerom DN 25. Dolžina cevi je odvisna od lege zidnega hidranta in od oddaljenosti varovanega prostora. Pri velikih oddaljenostih, so navijalniki za cevi s premerom 600 mm ali dvojna omarica z dvema ene poleg druge, ena za drugo ali ena nad drugo ležečim navijalnikom. Nasliki 2 je prikazana izvedba in priključitev zidnega hidranta. Pred montažo je potrebno trdno sklopko odviti, saj jo lahko le tako privijemo na priključno instalacijo. Posamezna vgradnja zidnega hidranta je prikazana na sliki 1. Pogoji za nemoteno delovanje zidnega hidranta s priključkom DN 50 in s C trdno spojko so:

• minimalni pretok vode 100 l/min,
• minimalni delovni tlak 3 bar,

Zunanje mere zidnega hidranta za mokro gašenje in navijalnega koluta so odvisne od premera in od števila zaporedja navijalnih kolutov. Pri vgradnji v niše se dvigne notranja mera, širina, višina in globina niše, ki so za 2 cm večje, od mere vgradne omarice:

V novejšem obdobju se vse bolj pojavljajo pomisleki, da notranji vgrajeni hidranti s C cevjo in ročnikom niso najbolj primerni za uporabo. Pogosto stanovalci mislijo, da s tem lahko v primeru požara ravnajo le gasilci. Zato se zdaj postopno prehaja na D - cevi (premera 13 mm) in z ustreznim kolutom. Tako v sili ni potrebno razvijati celotnega koluta, saj cev ni stisnjena, nasprotno kot pri C - cevi, ki je stisnjena in zvita v kolobar. Tako moraš cev v celoti razviti, da ima voda prosto pot. S C - cevjo lahko velikokrat narediš več škode in tudi ne dosežeš optimalnega učinka (veliko vode za manjšo površino). Hidranti za mokro gašenje se vse bolj umikajo in nadomeščajo jih polnjeni zidni hidranti.

Slika 3 - Hidrantna omarica

Številni večji objekti imajo zunaj vzorno urejene večje hidrantne omarice, ki so opremljene z hidrantnim nastavkom in ključem za podzemni hidrant ali pa ključ za nadtalni hidrant za C cevi. K opremi še spadajo dvojni razdelilnik, ročnik itd. Velikokrat pa najdemo tudi številne zanemarjene hidrante, ki so res v obupnem stanju. Že po sami korozivni barvi omarice se da sklepati, da je oprema zastarela, po vsej verjetnosti pa tudi oprema (poškodovane cevi z rjastimi spojkami in ročniki) ni več uporabna.

Vsa izpravna oprema za gašenje požara je občanom in predvsem gasilcem v kritičnih situacijah zelo dobrodošla. Vendar pa predvsem starejši objekti v svoji neposredni bližini nimajo funkcionalnega hidrantnega omrežja, kar je lahko velik problem v primeru požara.