Kakovost vode iz lastnega vira

Higienska neoporečnost vode se določa s Pravilnikom. Po pravilniku je higiensko neoporečna tista voda, ki ustreza:

- po fizikalno – kemičnih in kemičnih lastnostih;

- po mikrobioloških lastnostih;

- po kemičnih snoveh;

- glede pesticidov;

- po radioloških lastnostih;

- glede strupov.

Higiensko neoporečnost vode se ugotavlja z osnovnim, razširjenim in občasnim pregledom, pregledom iz novih zajetij in pregledom na osnovi higiensko – epidemioloških indikacij. Poseben pravilnik določa tudi način odvzemanja vzorcev in metode preiskav. Tudi ta se objavi v Uradnem listu. Analizo vode opravljajo zdravstvene in druge pooblaščene organizacije (zavodi in inštituti), ki imajo ustrezne naprave, opremo in prostore.

Slika 1 - Z vodo iz lastnega izvira lahko oskrbujemo vso hišo

Kontrola trdote in kislosti vode

Podtalnica sprejema v zemlji razne materiale in soli. Koliko in kakšne snovi vsebuje voda, je odvisno od vrste zemlje, skozi katere se pretaka. Za merjenje trdote vode obstaja več enot, najpogosteje pa jo merimo v nemških trdotnih stopnjah (1 °N = 10 mg kalcijevega oksida na liter vode) in francoskih trdotnih stopinjah (1 °F = 10 mg kalcijevega karbonata na liter vode). Danes se določa koncentracija kalcija in drugih zemeljskih alkalnih elementov tudi v mili molih na liter vode (mmol/l). Preprosta in za vsakdanje potrebe ustrezna je delitev na pet stopenj. Nekoliko bolj groba, a še vedno ustrezna, je lestvica, ki se določa za pralne praške. V tabeli 1 je podana tudi ta opredelitev, ker je potrebno podatke o dodajanju pralnih praškov, ki so na ovoju, prilagoditi obratovanju pralnega stroja z vodo iz lastnega vira.

Tabela 1: Trdota vode

Če upoštevamo navodila za dodajanje pralnih praškov, zmanjšamo predvsem količino fosfatov v odplakah. Trdoto vode določimo zelo preprosto. V drogeriji kupimo primerno opremo za testiranje vode, ki jo potrebujemo pri vsakem domačem akvariju.

Trdota vode in s tem količina apnenca v vodi določata njene lastnosti. Čim trša je voda, več potrebujemo mila ali pralnega praška, ki pri pranju vežeta apnenec. Pri segrevanju vode nad 60 °Cse izloča apnenec, ki se odlaga na steno cevi, kotla in raznih aparatov. Zato segrevamo vodo le do 60 °C. Trdota vode vpliva tudi na pripravo hrane, okus čaja in kave ter na čas priprave nekaterih jedil (na primer mesa).

Tabla 2: Področje toplote

Porabniki ob nabavi novih pomivalnih strojev, parnih likalnikov in podobnih aparatov pogosto postavljajo vprašanja v zvezi s trdoto vode v vodovodnem sistemu. Trdoto vode tvorijo spojine kalcija in magnezija (karbonati, sulfati, kloridi). Karbonati pomenijo prehodno trdoto, ki izginja pri segrevanju vode, ko izhlapeva CO2. Netopni karbonati pa se takrat kot vodni kamen izločajo na stenah posode (npr. grelnik sanitarne vode). Preostale spojine predstavljajo tako stalno trdoto vode. Vsota vseh spojin kalcija in magnezija pa je skupna trdota vode. Ena nemška stopinja ustreza 1,78 francoske stopinje.

Povprečna trdota vode v vodovodnem omrežju se naj giblje med 11 do 14 nemških trdotnih stopinj oziroma med 20 in 25 francoskih trdotnih stopinj.

Kislost vode

Kislost vode merimo z negativnim logaritmom koncentracije vodikovih ionov. Koncentracijo ionov izražamo s pH, pri čemer je kislost tem večja, čim nižja je vrednost pH.

Slika 2 - Primerjalne vrednosti

Kislostvode določimo zelo preprosto. Potrebujemo trak za testiranje, ki ga lahko kupimo v prosti prodaji. Potopimo ga v vodo. Ko se obarva, lahko glede na priloženo barvno lestvico ugotovimo stopnjo kislosti. Kislost določamo z vrednostjo pH. Pri pH = 7 je voda nevtralna. Kadar je pH manjši od 7, je kisla, če pa je pH med 7 in14, je voda bazična (alkalna). Alkalna voda je močan anti oksidant, ki odstranjuje proste radikale iz telesa in nevtralizira zelo škodljive oksidante. Prekomerna zakisanost telesa se zmanjša in s tem postane prva obrambna linija našega zdravja mnogo uspešnejša. Zaradi dvakrat manjše velikosti klastrov (skupin) vodnih molekul, kot jih ima voda iz pipe je hidracija telesa hitrejša in intenzivnejša, čaji, napitki in hrana pa so bistveno izrazitejšega okusa.

· pitje alkalne vode je najboljša preventivna zaščita pred kancerogenimi obolenji.

· znižuje nivo sladkorja v krvi in niža previsok krvni tlak.

· ščiti pred osteoporozo oziroma jo zavira.

· blaži kardiovaskularne težave in razstruplja telo.

Kisla voda, ki je stranski produkt ionizacije vode, se uporablja kot odličen naravni sterilizator pri čiščenju, higieni, konzerviranju hrane, ustni higieni, negi obraza, kože in las...

Primerjava posameznih stopenj je prikazana na sliki 1.

Koliko vode imamo na razpolago?

Pri uporabi vode vedno upoštevamo, da je imamo dovolj. To velja tako za vodo iz javnega kot tudi za vodo iz vodnjaka. Pri uporabi iz rezervoarja (zbiralnika), pa so pogoji nekoliko drugačni. Upoštevati moramo razmerje med količino padavin, velikosti zbiralne ploskve, velikostjo rezervoarja in potrošnjo. Upoštevamo letno povprečno količino padavin – približno 800 mm (0,8 m). Pri stanovanjski hiši upoštevamo zbiralno ploskev, ki je enaka tlorisu hiše. Če je ta na primer 130 m², je letni dotok padavin

130 m² x 0,8 m = 104 m³

Te količine vode ne bomo uporabljali vse leto enakomerno, ker v zimskem času ne rabimo vodo za zalivanja vrta, pranje avtomobila, tuširanje itd. Povprečna mesečna količina padavin poleti je 50 do 90 mm, kar da

0,05 m ……..0,09 m x 130 m² = 6,5 m³……..11,7 m³

Če je zbiralnik dovolj velik, imamo na voljo od 200 do 360 litrov vode mesečno. S tako količino lahko prihranimo precej denarja.

Pri gradnji cisterne moramo upoštevati krajevno količino padavin in prilagoditi potrošnjo vode. Posebno v poletnem času so možna daljša sušna obdobja. Rezervoar mora biti tolikšen, da ustreza porabi vode za dva do tri tedne, tako da se s tem izognemo večjim nevšečnostim.

Koliko vode na dan potrebuje človek?

Človek zdrži brez vode največ deset dni, brez hrane pa v povprečju kar dva meseca. Dnevna potreba organizma po vodi je 2,5 litra (odvisno od tega, koliko je človek star). Enako količino je dnevno izločimo.

Odrasel človek vnese ustrezne količine vode na sledeči način (za najstnike so številke ustrezno manjše):

• 1,3 litre vode vnesemo v telo s pijačo,
• 0,9 litra s hrano ,
• 0,3 litra vode nastane z oksidacijo med presnovo.

Odrasel človek iz telesa v povprečju izloča vodo na sledeči način:

• 1,5 litra z urinom,
• 0,9 litra z dihanjem in znojenjem,
• i0,1 litra z blatom, kar je skupaj 2,5 litra.

Večina otrok, najstnikov in odraslih popije premalo vode.

Čaj, kava, alkohol in druge umetne pijače ne morejo nadomestiti čiste naravne vode. Vsebujejo celo snovi, ki odstranjujejo vodo iz telesnih zalog. To povzroča pri človeku še večjo žejo. Včasih nastane tudi odvisnost od teh umetnih pijač. Privajenost na njihov okus in obilno pitje teh pijač avtomatično zmanjšuje potrebo po pitju vode.

Tabela 3: Dnevna poraba vode vlitrih na osebo

Tretjina celotne količine vode gre za sanitarije, pranje avtomobila itd., za kar lahko uporabimo vodo slabše kakovosti. Iz tabele 3 razberemo dnevno porabo vode na osebo. Pitna voda je samo voda iz javnega vodovoda ali zelo kvalitetna voda iz vodnjaka, uporabljamo pa tudi čisto padavinsko vodo. Številke v tabeli dajejole povprečne informativne vrednosti. Te so lahko od gospodinjstva do gospodinjstva različne: odvisne so od navad stanovalcev, njihovih higienskih zahtev, stalnosti prebivanja in tako naprej. Nekaj podatkov je razvidnih v tabeli 4.

Tabela 4: Poraba vode

Kmetijstvo in pitna voda

Intenzivno izkoriščanje tal v kmetijstvu in nestrokovno odstranjevanje odpadnih vod, nastalih pri masovni živinoreji, sta dva temeljna vzroka za obremenitev podtalnice.

Vzroki za onesnaženje so:

- prevelika uporaba gnojil in zaščitnih sredstev,

- omejevanje na nekaj pridelkov in sejanje monokultur,

- prevelika mehanizacija,

- masovna živinoreja,

- velike količine gnojnice,

- intenzivno namakanje,

- izpiranje mineralnega dušika in fitofarmacevtskih sredstev v podtalnico.