Himalaja

Himalaja, ki v sanskrtu pomeni "domovanje bogov", je več kot 2400 kilometrov dolgo gorovje med Indom in Brahmapturo. Gora Anapurna nosi ime boginje, kar priča o spoštovanju, ki so ga hindujci in budisti vselej čutili do Himalaje.

Imena himalajskih vrhov pričajo o spoštovanju, ki so ga ljudje že od nekdaj čutili do teh visokih gora: Čomo Lari, "Boginja svete gore"; Nanda Devi, "Boginja Nanda"; in Anapurna, "Boginja hrane". Celo Everest, ki je ime dobil po nekem britanskem geodetu, ima svoje tibetansko ime Čomolungma ali "Boginja mati zemlje".


Himalaja - Svet velikanskih razsežnosti

V najstarejših hindujskih spisih je zapisano, da je Himalaja Devabhumi ali dežela bogov, v kateri na gori Gaurishankar živita Shankar in njegova žena Gauri, bolj znana kot veliki bog Šiva in njegova družica Durga ali Mahadevi. Šiva, eden izmed trojice najvišjih hindujskih bogov, je bil v zgodnji hindujski mitologiji bog poljedelstva, njegov dom pa je bila Himalaja, v kateri izvirajo tri najpomembnejše indijske reke - Ind, Brahmaputra in Ganges.

Himalaja ni samo domovanje nebes boga Indre, ampak je tudi pravi raj za alpiniste, še posebej v prejšnjem stoletju. Leta 1852 so kot najvišjo goro sveta odkrili Vrh XV. Gora, ki ji Indijci rečejo Sagarmatha ali "Vrh nebes", zahodnjaki pa Mount Everest, je bila s svojimi 8848 metri višine poslednji izziv za olezalce. In šele 29. maja 1953 sta člana angleške odprave Novozelandčan Edmund Hillary in Šerpa Tenzing Norgay ta izziv končno premagala.

Na zahodnem koncu Himalaje je za alpiniste najtežavnejša gora vsekakor Nanga Parbat. To je zelo strm, 8125 metrov visok masiv, ki se dviga tik nad strugo reke Ind. Do njenega kamnitega vrha vodijo tri prostrane stene, in ena izmed njih, Rupal, s svojimi 4900 metri slovi kot najvišji prepad na svetu.

Nanga Parbat v sanskrtu pomeni "gola gora", ljudje, ki žive na njenem zahodnem pobočju, pa ji rečejo Diamir, Krslj gora. Ob pogledu najo človeku resnično zastane dih, saj popotnik, ki se prebija skozi strma pobočja in mimo slapov gosto poraščenih dolin Kašmirja, še sluti ne, kako presenetljiv je pogled na mogočno, v večni led in sneg odeto gmoto na koncu poti.

Nanga Parbat je zloglasna gora. V pičlih sto letih je na njej življenje izgubilo 36 ljudi, med njimi 17 izkušenih šerp. O krutosti gore priča kafirska pravljica o možu, ki je, izgubljen na gori, naletel na palačo. v kateri so živele vile gore Nanga Parbat.

Povsod po Himalaji naletimo na znamenja vere. V vetru plapajoče molilne zastavice v zasneženimi vrhovi so zelo gost pojav.

Vrhovi v Himalaji, ki presegajo 8 tisoč metrov:

Ime gore	Višina v m	Prvi vzpon leta
Everest	8,848	1953
K2	8,611	1954
Kangchenjunga	8,586	1955
Lhotse	8,516	1956
Makalu	8,462	1955
Cho Oyu	8,201	1954
Dhaulagiri	8,167	1960
Manaslu	8,156	1956
Nanga Parbat	8,126	1953
Annapurna	8,091	1950
Gasherbrum I	8,080	1958
Broad Peak	8,047	1957
Gasherbrum II	8,035	1956
Shishapangma	8,013	1964

______________________________________________________________________________
Nekaj nasvetov za obisk:

Himalaja Azija:

Medtem ko je plezanje na visoke himalajske vrhove dovoljeno le redkim srečnežem, je treking, ki je enako prijetno doživetje, dostopen praktično vsakomur.

Za treking alpinistično znanje in izkušnje niso potrebni, čeprav je pomembno, da se nanj fizično in psihično že prej pripravimo.

Treking je odvisen od sezome; v Kašmirju na primer traja od maja do oktobra. Trekinge organizirajo številne turistične agencije, vse potrebne informacije lahko dobimo tudi od Indijskega urada za turizem.

Priporočljivo je tudi, da se pred odhodom obrnemo na Državni urad za treking, ki nam bo posredoval imena lokalnih vodnikov.

Tisti, ki se odpravlja na treking, mora biti že pred odhodom opremljen s številnimi informacijami. Dobi jih lahko v knjigah Treking in the Indian Himalaya (Treking v indijski Himalaji) in Treking in the Himalayas (Nepal) (Treking v nepalski Himalayi) založbe Lonely Planet Publications.