Leonardo da Vinci

Leonardo da Vinci je bil italijanski renesančni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar. Rodil se je 15.aprila 1452, v Vinci pri Toskani v Italiji in je umrl 2. maja leta 1519 na gradu Cloux v Franciji. Tesno je povezal umetnost in znanost, ker je enačil "videnja" s "spoznanjem". Umetnik, ki ima sposobnost natančnega dojemanja in tudi ponazarjanja pridobljenega spoznanja, je po Leonardovem mnenju najprimernejši za posredovanje znanja.

Znan je po svojih slikarskih mojstrovinah, kot so Zadnja večerja in Mona Lisa, obenem pa tudi po številnih izumih, ki so bili pred svojim časom, a jih za časa svojega življenja ni objavil. Poleg tega je tvorno prispeval k raziskavam na področjih anatomije, astronomije in gradbeništva.

Leonardo da Vinci

Med leti 1500 in 1507 je Leonrdo bival v Firencah. Tam je delal v mrtvašnici, kjer je seciral, delal pa je tudi kot trdnjavski gradbeni mojster v službi Cesareja Borgie in Firenčanov. V tem času so nastale pomembne Leonardove slike, med njimi tudi Mona Lisa (1503-1506) in Ana Samotretja.

Kasneje se je leta 1507 odzval povabilu francoskega namestnika Charlesa Amboiškega v Milano, kjer je v glavnem risal in slikal.

Morda še prepričljivejše od njegovega umetniškega delovanja, so njegove študije o znanosti in tehniki. Zapisoval jih je v zvezke in obsegajo okoli 13.000 strani zapiskov in risb, ki združujejo umetnost z znanostjo. Kot levičar je vse življenje uporabljal zrcalno pisanje (kar je razložljivo z dejstvom, da je pero lažje vleči kot potiskati; pri zrcalnem pisanju levoročni pisec vleče pero od desne proti levi). Njegov pristop k znanosti je bil opisen — pojav je skušal razumeti tako, da ga je opisal in izrisal do najmanjše podrobnosti, poskusov ali teorijskih razlag pa ni poudarjal.

Mona Liza, 1503-1507

V astronomiji je Leonardo verjel, da Sonce in Luna krožita okrog Zemlje, ter da Luna odbija Sončevo svetlobo zato, ker je prekrita z vodo. Tudi v delu "Da Vincijeva šifra" je pomemben delež Leonardovega dela.