Odcepitev angleške cerkve od Rima

Papež Klemen VIII. sproži leta 1553 z izobčenjem angleškega kralja Henrika VIII. odcepitev angleške Cerkve od Rima. Zakon o vrhovni oblaszi (Act of Supremacy, leta 1534) je pravni temelj angleške državne Cerkve.

Kralj Henrik VIII. je kot vrhovni poglavar izpeljal odcepitev od Rima s podporo parlamenta in zemljiškoposestnega dela prebivalcev, ki je bilo vedno bolj protiklerikalno in protipapeško nastrojeno. Iz kritike katoliške duhovščine in Rima, ki se je na široko razmahnila v 16. stoletju, so nastale zahteve po verski prenovi in ločitvi od rimske Cerkve.


Kralj Henrik VIII., kralj Anglije

Zunanji povod za verski prevrat v Angliji je papeževa zavrnitev Henrikove želje po razveljavitvi zakona s Katarino Aragonsko. Kralj Henrik VIII. je zahteval ločitev, ker mu Katarina ni rodila sina, ki si ga je kralj Henrik želel. Le z ločitvijo, bi si lahko kralj zagotovil dinastičnega naslednika in utrdil monarhično oblast.

Zato je leta 1533 parlament sprejel odlok, ki prepoveduje vsako tuje, torej tudi papežovo vmešavanje v angleške zadeve. V nadaljevanju sproži Thomas Canmer, canterburyjski nadškof, preiskovalni postopek o veljavnosti Henrikovega zakona s Katarino.

Meseca maja je razglasil zakon z Katarino kot neveljaven. Kralj Henrik se je nato hitro poročil z ljubico Ano Boleyn. Nato je sledilo vprašanje prestolonasledstva in politčni preudarki pripeljejo do sklenitve nadaljnjih štirih zakonov; dve izmed žena - Ano Boleyn in Katarino Howard, je dal kasneje kralj usmrtiti.

Po odcepitvi od Rima kralj Henrik preobrazi angleško Cerkev in prepove plačevanje denarnih dajatev Rimu.