Nikolaj Kopernik

Poljski zvezdoslovec Nikolaj Kopernik, rojen v Tourunu 16.2.1473, malo pred smrtjo leta 1543 objavi v 6 knjigah delo o kroženju nebesnih svetov. V svojem delu ovrže geocentrični vesoljski sitem, ki velja od Klavdija Ptolomeja (po 160), in zagotavlja prepričanje, da je Sonce središče planetnega sestava.

Po študiju metematike, zvezdoslovja in prava je Kopernik postal najprej osebni zdravnik svojega strica Lukasa Watzelrodeja, škofa v Warmii (Ermeland). Nato je delovala od leta 1512 dalje kot stolni kanonik v Fromborku (Frauenburg). Ob delu v cerkveni upravi je našel čas za temeljito preučevanje zvezdoslovja in se je po letu 1507 posvetil še posebej vprašanju gibanja planetov.

Nikolaj Kopernik

Dognal je, da do tedaj veljavni Ptolomejevi nauki dolgoročno ne morejo natanko napovedati gibanja planetov. Ptolomej je učil, da je Zemlja središče planetnega sestava, Sonce, Mesec in planeti pa da jo obkrožajo. Zemlja naj bi bila mirujoče središče vesolja. Takšna predstava se je dobro ujemala s cerkvenimi nauki.

To pojmovanje je Kopernik opustil, pri čemer se je lahko oprl na zgodnejše raziskave Aristarha s Samosa (od 310 do 230 pr.n.š.). Na podlagi opazovanj je Aristarh razvil prvo metodo za preračunavanje hitrosti kroženja planetov ter prvič poskusil izračunati medsebojno oddaljenost planetov in njihovo oddaljenost od Sonca.

Četudi je Aristarh vzel za razdaljo med Zemljo, Soncem in Mesecem prenizke vrednosti, so se pri izračunu hitrosti planetov pokazale tako visoke številke za hitrost Sonca, zvezd in planetov, da je prišel grški astronom do prepričanja, da Sonce ne obkroža Zemlje, temveč okoli svoje osi vrteča se Zemlja obkroža Sonce.

Na podlagi Aristarovih misli, ki jih Kopernik vključi v svoje razmišljanje, razlaga navidezno kroženje zvezd stalnic z gibanjem Zemlje okoli svoje osi. S tega izhodišča lahko lažje in natančneje preračuna poti planetov, za katere domneva, da so krožne, kakor je to zmogel Ptolomej. Vsa Kopernikova dognanja so bila proti dotedanjim verskim trditvam o položaji sveta.