Ludvik XIV.

Po smrti vodilnega francoskega državnika kardinala Julesa Mazarina prevzame 23-letni francoski kralj Ludvik XIV. - kralj Francije nominalno od leta 1643 - vlado odločno v svoje roke, brez pomoči prvega ministra (10.3.1661).

Med 54-letnim vladanjem do popolnosti razvije v Franciji absolutno državo. "L´Etat c´est moi" ("Država sem jaz") je geslo kraljevega absolutizma. Način življenja in oblika vladanja Sončnega kralja sta vzor vsej Evropi.


Ludvik XIV.

Absolutizem poudarja, da je monarh vladar po božji milosti in da kot namestnik Boga ni nikomur odgovoren. Kralj je žarišče vsega družbenega in političnega življenja ter ima tak položaj kot Sonce v vesolju. Stalno bivališče Ludvik XIV. je od 1682 nova graščina Versailles (začetek gradnje 1661), ki z dragim razkošjem ter na čim večji učinek prerečunanimi stavbami in vrtovi popolnoma ponazarja dvorni absolutizem.

Kralj vlada sam in neomejeno z odloki, svetujejo mu strokovnjaki. Protiuteži kraljevi vladarski samovolji ni. Cenzura in posegi v sodstvo so vsakdanji pojav.

Gospodarski sistem absolutizma je merkanitilizem (oktober 1666). Cilj vse politike je povečati ugled in presenetljivost Francije. Z Ludvikovimi kabinetnimi vojnami postane Francija vodilna sila Evrope.

Ideal časa je francoski galantni kavalir z dolgo lasuljo in ozkimi dokolenskimi hlačami. Francoščina in francoska dvorna kultura postaneta moda na vseh evropskih vladarskih dvorih,