Naskok na Bastijo

14.7.1789 je v Parizu več kot 900 rokodelcev, trgovcev in meščanov skupaj z dvema enotama Francoske garde in z nekaj narodnostnimi gardisti naskočilo na Bastijo. To je bil osovraženi državni zapor, ki je simboliziral stari režim. Za pohod na Bastijo si je pariško prebivalstvo priskrbelo okoli 32 tisoč pušk v Invalidskem domu, narodni gardisti pa so okrepili oborožitve s petimi topovi. Tri topove so napadalci namerili na vhodna vrata trdnjave. S trdnjavske ploščadi so streljali branilci Bastije, med katerimi je bilo 80 invalidov in 30 vojakov Švicarske garde. Po triurnem obleganju so invalidi odprli vrata, ki vodijo v trdnjavo.

Tako je množica vdrla v trdnjavo in razorožila obrambno posadko ter osvobodila zapornike. Kasneje so v rotovžu usmrtili poveljnika Bastije.


Naskok na Bastijo v Parizu leta 1789

To je le ena od epizod revolucije. Jasno je, da velik del vojske ni bil več pripravljen streljati na upornike. Tako se je poveljnik zapora moral vdati, saj se veliko število vojakov ni več hotelo bojevati in ker ni mogel računati na pomoč od drugod.

Bastija je pomenila za ljudstvo simbol kraljevega samodrštva, zato so jo tudi napadli. V Bastijo so zapirali jetnike po osebnem kraljevem ukazu. Tudi izpustitev je bila odvisna od kraljeve samoodločitve. Jetnike so v Bastijo vozili na skrivaj in z njimi se ni smel nihče pogovarjati. Jetniki niso bili takoj zaslišani in niso vedeli, koliko časa bodo sploh zaprti. Bastijo so sovražili vsi, ki so želeli svobodno misliti in pisati.