- TURIZEM
- RAZVEDRILO
- TV & FILMI
- KINO SPORED
- IZ SVETA ZNANIH
- PRISPEVKI
- NOVICE
18 Junij, 2008 / Kako deluje
Dvigala - Lift
Brez dvigal si ne moremo predstavljati, kako bi ljudje vstopali v visoke stolpnice.Komentiraj članek
Osnovni element lifta je pritrjen škripec. Ta škripec je zgoraj nameščen v strojnici; žene ga elektromotor in drži na obeh straneh breme na nosilnih vrveh. Breme je na eni strani kabina, na drugi pa protiutež. Razdelitev tež je izračunana tako, da sta pri polovični maksimalni obremenitvi kabine v ravnotežju kabina in protiutež. Pri popolni obremenitvi mora pogonski motor dvigati in spuščati samo polovico bremena in premagovati sile v vrveh in vodilih. Če je kabina prazna, je protiutež težja od kabine in motor mora pri spuščanju oziroma dviganju kabine dvigati oziroma zavirati čezmerno težo protiuteži.

Slika 1 - Načelo pritrjenega škripca
Pri ustavljanju zavora zavira kabino. Ko se kabina ustavi pa zavora drži kabino in protiutež v vesi. Zavora prijema na zavorni kolut, nameščen na štrclju gredi med motorjem in reduktorjem. Zavoro odvira elektromagnet. Počasno vožnjo kabine tik pred ustavitvijo v nadstropju dosegamo s preklapljanjem motorja na manjše število vrtljajev. Preklapljanje opravijo nastavne letve, nameščene na notranji strani jaška za dvigalo. Delujejo enako kakor nastavne letve pri zapahih na vratih, ki z električnim kontaktom premaknejo zapah, ko se kabina ustavi. Pri vožnji mimo nadstropja ustrezen rele vključi magnet, ki odmakne nastavne letve, da se jih ne more dotakniti ročica stikala.
Po vsej višini jaška za dvigalo je speljana brezkončna varnostna vrv, ki zgoraj v strojnici in na najnižjem mestu jaška teče preko koluta. Vrv je s sponko trdno pritrjena na kabino. Če se pretrga nosilna vrv kabine, kabina pade. Zaradi povečane hitrosti kabine pa sproži sredobežni regulator, ki ga žene zgornji kolut varnostne vrvi, lovilno napravo kabine. Ta sestoji iz sistema vzvodov, ki potegnejo med pokončne nosilce kabine in vodilni tirnici zagozdi podobni zaviralni čeljusti, ti pa kabino zavreta in ustavita.

Slika 2 - Dvigalo (shematično)
Med nepretrgoma delujoča dvigala sodi tako imenovano paternostrsko dvigalo. V glavnem sestoji iz dveh brezkončnih verig, ki tečeta med seboj vzporedno; med njima so obešene kabine. Obe verigi sta tako položeni čez dva para verižnih koles, da en pramen verige teče ob zadnji, drugi pa ob sprednji steni. Zaradi tega se gibljejo kabine po eni strani navzgor, po drugi pa navzdol. Oba para verižnih koles poganja prek gonil elektromotor, ki je največkrat nameščen na podstrešju. Kabine se tako počasi gibljejo, da je mogoče med vožnjo vstopati vanje in izstopati iz njih.

Slika 1 - Načelo pritrjenega škripca
Pri ustavljanju zavora zavira kabino. Ko se kabina ustavi pa zavora drži kabino in protiutež v vesi. Zavora prijema na zavorni kolut, nameščen na štrclju gredi med motorjem in reduktorjem. Zavoro odvira elektromagnet. Počasno vožnjo kabine tik pred ustavitvijo v nadstropju dosegamo s preklapljanjem motorja na manjše število vrtljajev. Preklapljanje opravijo nastavne letve, nameščene na notranji strani jaška za dvigalo. Delujejo enako kakor nastavne letve pri zapahih na vratih, ki z električnim kontaktom premaknejo zapah, ko se kabina ustavi. Pri vožnji mimo nadstropja ustrezen rele vključi magnet, ki odmakne nastavne letve, da se jih ne more dotakniti ročica stikala.
Po vsej višini jaška za dvigalo je speljana brezkončna varnostna vrv, ki zgoraj v strojnici in na najnižjem mestu jaška teče preko koluta. Vrv je s sponko trdno pritrjena na kabino. Če se pretrga nosilna vrv kabine, kabina pade. Zaradi povečane hitrosti kabine pa sproži sredobežni regulator, ki ga žene zgornji kolut varnostne vrvi, lovilno napravo kabine. Ta sestoji iz sistema vzvodov, ki potegnejo med pokončne nosilce kabine in vodilni tirnici zagozdi podobni zaviralni čeljusti, ti pa kabino zavreta in ustavita.

Slika 2 - Dvigalo (shematično)
Med nepretrgoma delujoča dvigala sodi tako imenovano paternostrsko dvigalo. V glavnem sestoji iz dveh brezkončnih verig, ki tečeta med seboj vzporedno; med njima so obešene kabine. Obe verigi sta tako položeni čez dva para verižnih koles, da en pramen verige teče ob zadnji, drugi pa ob sprednji steni. Zaradi tega se gibljejo kabine po eni strani navzgor, po drugi pa navzdol. Oba para verižnih koles poganja prek gonil elektromotor, ki je največkrat nameščen na podstrešju. Kabine se tako počasi gibljejo, da je mogoče med vožnjo vstopati vanje in izstopati iz njih.
Preberite še:
OzemljitevToplotna črpalka
Izločevalec kurilnega olja
Kemično stranišče
Magično oko
Klase jadrnic
Samodejni parkirni sistemi
Baterija, akumukator
Električno ogrevanje
Lovilec maščob
Gradnja letal
Brezvodni pisoar
Najcenejše hujšanje
Zabaviščne železnice
Pridobivanje snega
Zračni tok ob letalu
Vzhajanje in peka kruha
Podmornica
