Osel

Izvor oslov se nahaja med Mediteranom, Saharo in južnim predelom Rdečega morja. Poznani sta dve vrsti oslov, nubijski in somalijski divji osel. Avtohtona azijska vrsta je živela na večjem območju in sicer vse od Rdečega morja pa vse tja od Tibeta do Indije. Obstajalo je več vrst azijskih divjih oslov. Vse bolj proti vzhodu so bili osli večji in veliko težji. Zaradi mešanja vrst oslov in preseljevanja je izvirna rasa počasi izumirala, predvsem pa se je populacija oslov zaradi vse bolj naglega gospodarskega razvoja proti zahodu hitro zmanjševala. V naših področjih je osla že težko najti.

Za ohranitev oslov gre velika zahvala Rimljanom, ki so poskrbeli, da so osla spoznali tudi v severni Evropi. Tudi Grki so hitro spoznali vrednost majhne živali, ki so jo lahko uporabljali pri številnih opravilih. Osel je namreč idealna žival za prenos manjših tovorov, kar so še posebej cenili Grki. Prenos tovora po ozkih grških mestnih ulicah in delo v vinogradih je naravnost idealno za to majhno žival. Zelo dobrodošli so bili pri dolgih potovanjih in so jih uporabljali za nošenje svile od Pacifiškega oceana do Mediterana. Pot je bila dolga preko 6 tisoč kilometrov in ponavadi jih noben osel žal ni preživel.

Lep beli osliček pritegne veliko pozornost mimoidočih. Domačini to izkoristijo in ti zaračunajo tudi fotografiranje osla.

Beli osliček prikazan na sliki je zagotovo prednik divjih afriških oslov. Belega oslička sem slikal ob reki Nil, kjer ga domačini razkazujejo mimoidočim turistom. Lepi in prikupni majhni osliči pritegnejo pri turistih veliko pozornosti. Domačini se tega veselijo, saj je številnim tudi edini vir prihodkov.