Dovolj energije?

Še, ampak že kmalu bomo morali premisliti še na večje zmanjšanje porabe.

Ko pride do varčevanja z energijo, ni pomembno ali gre za obnovljive vire oziroma fosilne vire energije. Katere potenciale ima Slovenija in kako bomo v prihodnosti lahko ogrevali, gledali televizijo ali igrali električno kitaro?

Veter, voda ali še nafta? Naša oskrba z energijo se spreminja in vse bolj se bomo morali oskrbovati z obnovljivimi. Že v bližnji prihodnosti bomo s temi viri morali nadomeščati fosilna goriva. Vprašanja, kako varčevati z energijo, ne moremo več ignorirati. Katere potenciale ima Slovenija na razpolago? In kako bomo v prihodnosti kuhali, ogrevali, gledali televizijo?

S hitrim naraščanjem osebnega standarda se številni tudi pri nas že sprašujejo,  kako bi na hitro za konec tedna poleteli z letalom in si  ogledali Pariz, London ali poleteli po nakupih z lastnim letalom? Z lažjim nakupom avtomobila, vse bolj narašča tudi interes za krajši družinski izlet v naravo.

Človek s svojimi dobrinami postaja vse večji energijski požeruh. Poraba na prebivalca v sosednji Avstriji znaša okoli tri do štiri tone ekvivalenta nafte (to so grobe ocene). Vendar je to kljub vsemu dejansko manj, kot porabijo Kanada, Islandija, Luksemburg in ZDA. Še vedno je pa dvakrat več, kot je bila poraba energije v teh državah že leta 1990.

Od kod pravzaprav prihaja energija, ki jo mi vsak dan porabimo? O tem razmišljamo samo v najhladnejših nočeh. Toploto nam dajejo ogreti radiatorji, nafto kupimo na črpalki, za uporabo elektrike pa napravo preprosto vključimo v električno vtičnico. Še vedno pa žal 72 odstotkov te energije, katere trenutno potrošimo, izvira iz fosilnih goriv.

Dejstvo, da bo do pomanjkanja nafte ali plina prišlo že v tem stoletju, pa dejansko še vedno ignoriramo. Tudi naraščanje cen nas pusti dokaj hladne. Da ne omenjamo globalnega segrevanja in toplogrednih plinov. O tem si zatiskamo oči in raje molčimo. Kljub vsemu, pa vprašanja oskrbe z gorivom, v prihodnosti ne bomo smeli več dolgo prezirati.

Kaj bi se lahko zgodilo, če bo prekinjena dobava plina iz Rusije? Kaj se lahko zgodi, če si ne bomo mogli več privoščiti kurilnega olja? Ali bo v Sloveniji temno in hladno? "Obnovljivi viri energije so edina rešitev", je najpogostejše mnenje številnih strokovnjakov v tem času. Seveda bi morali skupaj s strokovnjaki, tudi v Sloveniji, razviti energetski scenarij, morda z naslovom: »Čim hitreje se  odmakniti od uporabe fosilnih virov«.

Temu nasvetu, bi skupaj s strokovnjaki morala slediti ustrezna politika. In to takšna, ki bo dobre projekte spodbujala in ne bo številnim nevednim posameznikom dovolila, da preprečujejo z nadaljevanji ustreznih projektov.

Slika - Okolju prijazne alternativne izboljšave domače tehnologije

Tudi v energijski strategiji se je Slovenija zavezala, da mora do leta 2020 za več kot 20 odstotkov povečati  porabo energije za končne porabnike, ki jo bomo pridobivali iz obnovljivih virov. V sosednji  Avstriji znaša takšna poraba trenutno 28,5 odstotkov. Švedi so lahko s 44,4 odstotki  vzor izrabe obnovljivih virov. In tudi druge skandinavske države ji sledijo s podobnimi podatki.

Slika - Hidroelektrarna

In katere energetske vire in rezerve ima na razpolago Slovenija? Vodna energija je naš paradni konj. Običajno jo uvrščamo med “čiste obnovljive vire” (skupaj z vetrom, bibavico, valovi, sončno in geotermalno energijo), za razliko od gorljivih obnovljivih virov (kot so biomasa, odpadki v mestih, lesni odpadki itd). Vodnih elektrarn v Sloveniji je veliko, nekatere so v gradnji ali prenovi. Vse večji potencial pa pomenijo manjše pretočne elektrarne.

Že leta 2000 so slovenske hidroelektrarne na Dravi, Savi in Soči skupaj proizvedle okoli 700 MW električne energije oziroma izkoristile 35 odstotkov tehnično razpoložljive vodne energije.

Pri izrabi vodne energije smo tudi priče nepopravljivemu uničenju celotnih naravnih ekosistemov in prav v Alpah je gradnja hidroelektrarn uničila že marsikatero naravno ali sonaravno krajino. Je torej električna energija, ki jo daje vodna energija, ekološka ali ne?

Jedrska energija tudi pri nas prinaša velike obete za pridobivanje električne energije. Z izkoriščanjem virov jedrske energije smo povečali proizvodnjo elektrike in prihranili premog, tekoča goriva in zemeljski plin. Jedrsko gorivo ima, pred doslej uporabljivimi gorivi, veliko prednost. Za eno kilovatno uro je več kot dvakrat cenejše od premoga. Pri cepitvi jeder se sprosti veliko več toplote, kot pri izgorevanju premoga. Moč naše jedrske elektrarne v Krškem znaša 632 MW. 

Izraba energijskih surovin iz lesa je v Sloveniji dokaj slabo razvita, četudi spada ta energent kot sigurno domače gorivo, ki ni odvisno od uvoza. Drva, sekanci in peleti  se dobavljajo kot trdna goriva, okoli 39 % pa kot obnovljivi viri energije. V sosednji Avstriji že skoraj 100 tisoč gospodinjstev pridobiva toploto iz lesnih peletov. Jim pa tehnologija za izdelavo peletov omogoča še dodaten zaslužek. Žal pa sta od tega kar dva od treh ogrevalnih kotlov s toplotno močjo do 100 kW izdelana v Nemčiji, po avstrijski tehnologiji.

In kako je z vetrom in soncem?

Tudi tukaj so lahko za Slovenijo pozitivni potenciali. Vedno večja promocija fotonapetostnih sistemov in veliko obveščanje o tej vrsti energije pritegne vse večje število uporabnikov. Tudi zaslužek z proizvedeno energijo pritegne marsikaterega kupca. Je pa naložba v fotonapetostne sisteme zagotovo ena izmed varnejših donosov. Vsekakor je varneje vložiti v proizvodnjo energije, kot v razne pokojninske sklade.

Slika – Vetrnica, ki je lahko nameščena v vodoravni oziroma navpični legi

Po dolgih letih zastoja za prodajo električne energije v javno omrežje, je zdaj že zajamčeno plačilo za proizvajalce in tudi tarifa je končno urejena. Ostaja pa vprašanje, ali bo država znala temu trendu slediti in proizvajalcem ne bo sproti spreminjala pogojev in zmanjševala višino tarif.

Velika neurejenost in še večja norost je bila prikazana letos, ko sta inšpekciji zahtevali gradbeno dovoljenje šele, ko so bile velike elektrarne že zgrajene. In če bodo inšpekcijske službe dokazale njihov prav, ostaja vprašanje, le kdo bo še zaupal norostim, do katerih lahko pride le v Sloveniji.

In vprašati se moramo, ali so krivi investitorji, ki so slabo seznanjeni z neurejeno zakonodajo in kljub vsemu  vlagajo velik finančni delež za razvoj zelene energije. S takšnimi posegi inšpektoratov v Sloveniji bo država veliko izgubila. Že sedaj pa Slovenija tako in tako plačuje EU kazenske točke za ne dosego danih obljub. In takoj postane jasno, zakaj?

Slika – Polje s številnimi vetrnicami in življenje v bližini vetrnic, za stanovalce ni moteče

Pričakovali bi lahko, če bi država poskrbela za primerno in varno zakonodajo, da bi se zagotovo povečal interes posameznikov za pridobivanje zelene električne energije. In še v premislek, v sosednji Avstriji, ki je podobne konfiguracije kot Slovenija, imajo vgrajenih 619 vetrnih elektrarn, ki proizvedejo električno energije za oskrbo 570 tisoč gospodinjstev. Njihov cilj do leta 2015 je, doseči skupno proizvodnjo s 700 MW električne energije. Tudi Slovenija je dežela gora, jezer in rek in dobro bi bilo, da tudi mi v povečanem obsegu nastopimo kot proizvajalec čiste vetrne energije.

Ampak čisto tako idilično, kot se sliši, žal ni. Tudi obnovljivi viri energije se lahko, zaradi ekoloških omejitev, uporabljajo le v omejenih oblikah. Upoštevati je treba vse dejavnike in predpisati ter dodati omejitve, ki bodo upoštevane že pri snovanju in ne, da smo priče številnih prerekanj, predvsem tistih, ki si želijo le medijske pozornosti in vedno izstopajo kot "Prvi na vasi". To je neproduktivno in jih je treba preprečiti, če ne drugače, pa tudi z zakonom.

Seveda se moramo zavedati, da z eno fotonapetostno napravo na strehi, ne moremo pognati pralnega stroja za pranje perila. Šele s petimi panelnimi ploščami je mogoče z električno energijo oskrbeti celotno gospodinjstvo.

Druge alternativne oblike

Za moč vetra so sicer primerne velike ravne površine, ki pa so v Sloveniji omejene. Še za tiste, ki jih imamo, pa je bolje, da o postavitvi vetrnic niti ne razmišljamo. Morja pa žal nimamo veliko, kjer bi lahko vetrnice namestili tako kot to delajo v Nemčiji in Anglije.

Prava rešitev na morju so vsekakor »Off-Shore-parki«. Čeprav veter s svojo močjo piha proti morju, bi bilo treba za oskrbo Anglije zgraditi tako velik vetrni park, kot je velikost celotnega Združenega kraljestva. Slovenija ima majhno površino morja, vendar ima zato veliko večjo površino goratega ozemlja. Ali bi lahko to izkoristili? Da, lahko bi, vendar ne ostaja nobena garancija, da bo tam zgoraj vedno pihalo? Obnovljivi viri energije so pogosto tudi nezanesljivi.

Če ne piha veter, ostane še juha vroča.

Tudi v prihodnosti bo potrebnega veliko vlaganja v učinkovite naložbe in marsikaj popraviti na številnih področjih. Veliko znanja in napredka še moramo vložiti v ogrevalnem sektorju. V povprečju je danes velikost stanovanjske hiše za okoli 30 m² večja, kot je bila na primer še pred 25 leti. Kljub temu pa se za ogrevanje porabi veliko manj energije. To je razvidno predvsem v nizkoenergijskih in pasivnih hišah.

Toda: poraba energije ni samo tista, ki jo porabimo za ogrevanje. Iz leta v leto se povečuje poraba električne energije v gospodinjstvih.  Kljub novim sodobnim napravam, ki jih uporabljamo v svojih gospodinjstvih, se poraba povečuje v povprečju za okoli 2 % na leto. Zakaj? Ker so elektronske naprave iz leta v leto vse dostopnejše. Ljudje kupujejo že tretjo vrsto televizijskih aparatov  in to z veliko večjim ravnim zaslonom itn..

Luksuzna energija?

Vprašati se moramo, kaj je premišljen energijski nivo? Le tako lahko delno odpravimo globalno segrevanje in učinke tople grede. Šele nato lahko dodamo segrevanje zemlje in početje hišnih učinkov. Treba je že zdaj rešiti našo lastno oskrbo z energijo za prihajajoče stoletje. Tudi Slovenija se je zavezala s podpisom Kyotskega sporazuma za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, vendar ji to zagotovo ne bo uspelo. Potrebujemo boljšo energetsko politiko, s katero bo mogoče izpolniti dane obljube. Človek je rojen za varčevanje z energijo, tega se vsekakor moramo zavedati.

Z varčevanjem denarja moramo premakniti tudi razmišljanje potrošnikov. Recimo, zakaj še tehnologija za izdelavo električnega avtomobila ni dovolj zrela za nakup takšnega avtomobila? Že zdavnaj bi se morali zavedati, da je uporaba takšnega avtomobila v vsakdanji uporabi ne samo veliko cenejša, tudi okolju je veliko bolj prijazna.

Velja tudi opozoriti, da bo nakup takšnih proizvodov naraščal le če bo prišlo do masivnega nakupa električnih avtomobilov.  To se bo zgodilo le, če tudi tukaj država ne bo videla velike priložnosti za polnjenje svoje blagajne z visokimi davki. Drastični dvig davkov za avtomobile, ki za pogon uporabljajo le doma proizvedena mineralna goriva, bo državi bolj v škodo kot korist. 

Ljudje bi morali spremeniti  oziroma opustiti številne razvade. Spremeniti bi morali tudi naš odnos do samega sebe in si vzeti čas za sprehode brez omejitev, morda prebrati tudi kakšno dobro knjigo in si ogledati in bolje spoznati naše okolje in svet.