Razvrstitev in vgradnja vodovodne instalacije

Vodovodno instalacijo izvedemo s pomočjo glavne dovodne cevi preko mreže razdelilnih vodov do oskrbovalnih cevi, ki so napeljane po cestah. Od tega glavnega cevnega razvoda se nato odcepijo nekoliko tanjše cevi za posamezno hišo.

Vodovodna napeljava od hišnega priključka do glavne pipe in števca je praviloma last javnega podjetja, ki skrbi za oskrbo z vodo. Od merilnika porabe sanitarne vode in naprej do razdelilnika vode v objektu, pa skrbi lastnik objekta.

Cevi za vodovodno instalacijo so lahko speljane vertikalno ali horizontalno. Horizontalni vodi naj bodo speljani v kletnih prostorih, pod stropom ali položeni v talnem kanalu. Pri tem je treba paziti na potreben naklon horizontalnih vodov. Pri prebojih skozi zid je treba paziti na ustrezno izolacijo.

Razporeditev instalacij

Vrstni red razvrstitve:

• Priključne instalacije in zemeljske instalacije

• Za potrošno vodo oziroma notranje instalacije, ki jo sestavljajo:

- vodomer

- razdelilni vodi

- dvižni vodi

- etažni razvodi

- posamezni dovodi

- cirkulacijski oziroma krožni vod pri centralni pripravi tople vode

Slika 1 – Shema razporeditve cevne instalacije za pitno vodo

Priključne instalacije

Glavni cevni dovod oziroma dovodno priključno cevno instalacijo, je potrebno v področju, ki je v neposredni bližini oskrbovalne instalacije, zaključiti z zapornim organom. Zaporni organ, ki ga vgradimo, mora odgovarjati zahtevam po DIN 4067. Shema cevne instalacije za pitno vodo je prikazana na sliki številka 1.

V zemljo položena cevna instalacija za pitno vodo mora biti položena v razdalji vsaj > 1 m od odvodnih kanalizacijskih cevi in ne sme biti položena nižje od teh. Od drugih cevnih napeljav, kot je plinska instalacija mora znašati minimalni odmik vsaj 20 cm ali biti izvedeni posebni zaščitni ukrepi (v zaščitni cevi).

Potrošni vodi

Cevi za oskrbo s pitno vodo (toplo in hladno) v zgradbah, naj bodo izvedene čim bolj ravno in s padcem proti odvzemnemu mestu, ali izpustnemu mestu na najnižji točki zgradbe, da je omogočeno čim lažje praznjenje cevne instalacije. Če je treba, se izvede dodatna naprava z drenažo, ki mora biti na najnižji točki v zgradbi ali izven nje.

•  Vse vodovodne instalacije in njene komponente morajo biti zaščitene proti zmrzali in kondenziranju.

   Naprave, vključno s cevno instalacijo za ogrevanje in prenos tople vode, pa morajo biti zaščitene

   proti toplotni oddaji v okolje in toplotnim raztezkom.

•  Glede na ustvarjanje rosenja so neizolirane cevne instalacije za hladno vodo razporejene v drugo

    skupino.

•  Daljše horizontalno vgrajene cevne instalacije v nepodkletenih zgradbah, ali instalacije, ki so

   vgrajene v kletna tla, smemo vgraditi v talne kanale  z odgovarjajočimi in dobro dostopnimi

   revizijskimi odprtinami.

Naprava za merjenje porabe vode:

Posamezne hišne instalacije z neposrednim odvzemom vode se začnejo takoj ob vstopu v zgradbo. Na cev pred merilno napravo (vodomerom) in potrošno instalacijo, moramo obvezno vgraditi zaporni ventil. 

Razdelilni vodi:

Horizontalni vodi naj bodo speljani v kletnih prostorih, pod stropom ali položeni v talnem kanalu.

Razdelilni horizontalni vodi so praviloma speljani v kletnih prostorih, pod stropom. Dvižne vode priključimo v razdelilnik, ki jih nato vodimo do podnožja, v višje ležečih nadstropjih in do odvzemnih mest. Za boljšo preglednost cevnega sistema združimo vse izhodne povezave v minimalni razdalji, > 1 m za vodomerom. Dostop do vseh vgrajenih naprav (razdelilna baterija), ki se običajno nahaja  v kletnem prostoru, mora biti stalno dostopen. Razdelilna baterija za instalacijo pitne vode je prikazana na sliki številka 2.

Slika 2 - Razdelilna baterija za instalacijo pitne vode 

Dvižni vodi:

Dvižne ali vertikalne vode izvedemo, če je le to  mogoče v zidne utore ali v instalacijske jaške, tako, da je etažne instalacije mogoče priključiti po najkrajši poti. Posamezne dvižne instalacije, še posebej v posameznih nadstropjih, v priključenih stanovanjih, kot tudi instalacije za oskrbo s toplo vodo, moramo izvesti z zapornimi organi, za morebitno popravilo ali servis ter omogočiti izpraznitev posamezne instalacije. Na najvišji točki vsakega dvižnega voda (tudi za toplo vodo) morajo imeti na najvišji točki možnost za odzračevanje.

Etažna instalacija:

Horizontalna ali vodoravne instalacije za oskrbo posameznega nadstropja ali priključenega stanovanja (z izjemo enodružinskih hiš) moramo opremiti s posameznimi zapornimi organi. Odcepi za etažne instalacije smejo znašati do 30 cm preko najvišje ravni tal, ali po pravilu > 1,10 do 1,5 metra preko OK vsakega nadstropja. Instalacija, ki jo bomo redko ali samo občasno uporabljali ter je izpostavljena zmrzali, kot na primer instalacija za zalivanje vrta, do studenca, neogrevano sosednje stanovanje, počitniške hiše itn., morajo biti izvedeni premišljeno in jih moramo opremiti z opozorilnimi ploščicami.

Posamezne instalacije:

Vsako odvzemno mesto ima eno dovodno instalacijo. S trajno povezavo hišne naprave in naprave za gašenje požara je vsako odvzemno mesto razvrščeno tudi kot odvajalno mesto. Neposredno pred zaporni organ mora obvezno biti vgrajen posebni priključek za izpust vode, ali pa ga je potrebno opremiti s pregibno izpustno cevjo.

Slika 3 - Odcep za etažni krožni vod

Cirkulacijski vod

Cirkulacijska instalacija ali krožni vod, deluje na enak način kot centralno ogrevanje za pripravo tople vode. S tem dosežemo, da nam na določenem izlivnem mestu takoj priteče topla voda. Po tej vzporedni instalaciji s toplo vodo, kroži topla voda s pomočjo cirkulacijske črpalke. Za preprečevanje toplotnih izgub mora biti cevna instalacija dobro toplotno izolirana ter regulacija črpalke povezana s časovno vodeno uro. Odcep za etažni krožni vod je prikazan na sliki številka 3.