Oprema kopalnice

Raznovrstna ponudba na trgu je dokaj pestra, kar je najpogosteje še dodaten razlog težke odločitve za izbiro. Dobra ponudba na trgu ter dober projekt, lahko zadovolji še tako zahtevno stranko in reši vsako prostorsko stisko.

Smiselno je uporabljati izključno visoko kakovostne materiale in s tem dodatno izboljšati uporabo, kakor tudi življenjsko dobo. Vendar pa pogosto ne štejejo le tehnične lastnosti. Počutje v kopalnici postaja iz dneva v dan vse pomembnejše za vsakega posameznika.

Lepa in urejena kopalnica je pogosto vir našega vsakdanjega življenjskega zadovoljstva. V njej preživimo proste trenutke, kjer najdemo čas za sprostitev, umiritev duševnega počutja po napornem delu ali raznih drugih aktivnostih.

Enostavno rečeno, prostor naj bo udoben, nameščeni elementi in oprema kopalnice morajo biti estetski, enostavni za vzdrževanje osebne higiene ter trpežni in varni, nuditi pa zadostno potrebo intime. Dobro počutje v kopalnici je v veliki meri odvisno tudi od namestitve opreme in prostora za gibanje. Slika št. 1 prikazuje minimalne odmike med elementi, ki zagotavljajo nemoteno gibanje.

Slika 1 -  namestitev sanitarnih elementov za nemoteno gibanje

Materiali, ki jih vgradimo v kopalnico, morajo biti odporni na vlago, kemikalije, razne maščobe, prijetni na dotik in predvsem nedrsni. Za tla in stene najpogosteje uporabljamo keramične ploščice. Keramične ploščice na steni so tesno povezane s sanitarnimi napeljavami. Stene v kopalnici običajno oblagamo s keramičnimi ploščicami od tal do stropa.

V kolikor želimo imeti natančno izvedbo, moramo instalacije prilagoditi velikosti ploščic. Vse priključke pa narediti na mrežo ploščic. To pomeni, da je potrebno sanitarne elemente in drugo opremo namestiti z njihovo osjo, na stik med ploščicami ali na sredino ploščic. Priključki na cevi naj bodo v križišču stikov, v sredini ploščice ali na sredini dolžine stika. Priključke, ki pa odstopajo od mreže ploščic, naredimo tako, da so simetrični na stike ali sredino ploščic. Na sliki št. 2, so podane mere in napotki za polaganje ploščic na določeni raster oziroma razmik.

Slika 2 -  Razmiki ploščic za polaganje na mrežo

Velikokrat pri izdelavi kopalnice, predvsem pri sanacijah, ne moremo izvesti reg za cevno instalacijo. Najpogosteje nastane problem pri tankih stenah v kate nre je nemogoče vgraditi odtočne cevi. Velikokrat tudi gradbeno tehnični pogoji ne dovoljujejo izsekavanja reg, v že zgrajenih stenah. V takšnih primer se najpogosteje odločimo, da cevi položimo na zid, sanitarne elemente pa namestimo na jekleno nosilno konstrukcijo. Prednost takšne namestitve ni samo v tem, da ni potrebno izsekavati reg in je delo enostavno, ampak tudi v tem, da so lahko predelne stene tanjše. Slika št. 3, prikazuje namestitev sanitarnih elementov po DIN 18 022: 1989 - 11.

Slika 3 -  Shematski prikaz namestitev sanitarnih elementov

Pogost razlog za nezadovoljivo počutje v kopalnicah je neustrezna namestitev sanitarnih elementov, ki je, v veliki meri, odvisna od pravilnih razmikov med sanitarnimi elementi. Zato je prav, da se pri nameščanju sanitarnih elementov držimo določenih odmikov med elementi, minimalnih površin gibanja in stranskega odmika sanitarnega elementa. Mere stranskega odmika so prikazane na sliki št 4.

Slika  4 – Stranski odmiki od sanitarnih elementov

 Priporočene mere za namestitev posameznega sanitarnega elementa

Osnovna funkcija vsake kopalnice je osebna higiena njenih uporabnikov in relaksacija vsega organizma, tako fizično kot psihično. Za namestitev sanitarne opreme niso važne samo mere prostora, upoštevati je potrebno tudi tehnične možnosti za napeljavo. Priporoča se namestitev straniščne školjke čim bližje vertikalni odtočni cevi. Horizontalna odtočna cev premera Ø 100 mm, naj bo krajša od enega do dveh metrov. Še vedno pa velja za enodružinsko hišo pravilo, da je načrt za vodovodno instalacijo dober, če ima eno oziroma le dve vertikalni odvodni cevi. V nadaljevanju članka so prikazane slike z ustreznimi merami za namestitev posameznih sanitarnih elementov.

Umivalnik

Oblika umivalnika in izvedba priključka umivalnika je odvisna od posameznega proizvajalca sanitarne opreme. Običajno tako, kot tudi drugo sanitarno opremo, postavljamo umivalnik na steno, obloženo s keramičnimi ploščicami. Delimo jih na vgradne in samostoječe. Običajno imajo umivalniki za vgradnjo armature predvideno eno ali tri odprtine.

V kolikor vgradimo umivalnik na steno, ki je obdana s ploščicami, zarišemo s svinčnikom na ploščice   sredino in zgornji rob umivalnika.  Zgornji rob naj ne bo  neposredno na stiku med ploščicami, bolje je, da vodoravni stik prekrijemo. Višina zgornjega roba umivalnika je odvisna od uporabnika. Na sliki št. 5, so prikazane mere za namestitev umivalnika.

Slika 5 -  Mere za vgradnjo umivalnika

K sliki št. 5: Potrebna višina za namestitev roba umivalnika

Umivalniki se trdno instalirajo na določeno mero. Rob umivalnika pritrdimo po potrebi na določeno višino in sicer: -          850 mm, za odrasle -          750 mm, za otroke od starosti med 6 leti do 15 let in -          600 mm, za otroke do 6 leta starosti.

Bide

Standardna mera za višino stoječih bidejev znaša od 360 do 400 mm in za visečega 400 mm. V sedanjem času se viseči bideji vgrajujejo večinoma na trdne jeklene konzole različnih proizvajalcev. Odtočni ventil vgradimo natanko tako kot pri umivalniku. Pri tem vgradimo tudi cevno smradno zaporo Ø 32 mm. Odtok priključimo na Ø 40 mm odtočno cev, v kateri je tesnilna  gumijasta spojka. Odtok je na sredini bideja in 90 do 140 mm nad tlemi. Slika št. 6 in 7 je prikazana vgradnja stoječega in stenskega visečega bideja z ustreznimi merami.

 

Slika 6 - Bide, stenski viseči

Slika  7 - Zidni viseči bide

Kopalna kad

Izbira in namestitev kopalne kadi sta večinoma odvisni od velikosti kopalnice. Najpogosteje se kopalno kad namesti ob steno, vse pogosteje pa se vgrajujejo kot prosto stoječa kopalna kad. Kopalne in tuš kadi so narejene iz akrila, ki so lahko naslednjih oblik: klasično ovalne, okrogle, kotne, sedežne (za manjše kopalnice) ali ergonomsko oblikovane z naslonom za roke in sediščem.

Pri vgradnji kopalne kadi, najprej pripravimo podstavek, ki je lahko izdelan iz kovinskega ogrodja, na katerem leži kad popolnoma vodoravno. Kopalno kad pritrdimo na steno s posebnimi kljukami. Med rob kadi in steno vložimo za zvočno izolacijo gumijasti profil, zgornji rob tega profila odrežemo pri polaganju keramičnih ploščic. Nastali vidni del stika pa zatesnimo s silikonskim kitom. Možna je tudi vgradnja v stropno konstrukcijo. V takšnem primeru je odtok  pod stropom in ga vidimo s spodnje strani, zato vgrajujemo kopalne kadi na tak način le v pritličju.

Višina zgornjega roba kadi je odvisna od možnosti izvedbe odtoka in seveda od  želje, glede vstopa in izstopa iz kadi. V kolikor so keramične ploščice ob tleh visoke 100 mm, ostale pa, na primer 150 x 150 mm, je lahko višina zgornjega roba kadi okoli 560 mm. Če pa ni roba ob tleh, pa znaša ta višina okoli 456 mm oziroma 610 mm. Slika št. 8 prikazuje različne oblike kopalnih kadi in vgradne mere.

 

Slika 8 – Razne oblike kopalnih kadi

K sliki št. 8: Razne oblike kopalnih kadi in mere za vgradnjo

Oblike kopalnih kadi	Dolžina v mm	Širina  v mm	Globina v mm	Uporabna količ. Vode v l
a)     Normalna kad	1700	750	440	140
b)    Kopalna kad, varčna s prostorom	1600	750	420	100
c)     Po telesu oblikovana kad	1700	750	390	90
d)     Ovalna kopalna kad	1900	1000	450	200
e)     okrogla kopalna kad	d = 1800      š = 1460		500	470
f)     Kotna kopalna kad			425	165

Armaturo za kopalno kad običajno montiramo na steno na dvoje ½« kolen z osno razdaljo 153 mm, razliko v merah izravnavamo z dvema S-kosoma. Prho priključimo z gibljivo cevjo na armaturo, ki jo pritrdimo na drog, običajno je v vertikalni smeri premakljiva.

Kad za prhanje

Za prhanje porabimo veliko manjšo količino vode in energije za ogrevanje vode kot pri kopanju v kopalni kadi. Prhanje je prav tako poživljajoče kot kopanje v kopalni kadi. Predpogoj pa je vsekakor dober pritisk v vodni instalaciji in možnost nastavitev pršne glave. Pravzaprav je to zelo ekonomičen način umivanja, za nekatere pa tudi najprimernejši.Za prhanje uporabimo v petih minutah od 40 do 60 litrov vode, segrete na približno 40 ^oC. Za kopanje v kopalni kadi je poraba vode tudi do trikrat večja.  Na sliki št. 9 in 10, sta prikazana primera vgradnje in mere za kad pravokotne in polokrogle oblike.

Slika 9 -  Standardna oblika

K sliki št. 9, vgradnja pršne kadi standardne oblike

D	Š	V	R	O	S	N	G
800	811	160	680	220	53	30	10
900	950	160	780	220	53	30	10
900	750	160	780	220	53	30	10

 

Slika 10 -  Polkrožna oblika

K sliki št. 10, za vgradnjo pršne kadi polkrožne oblike

D	Š	V	R	O	N
900	65	1045	655	630	775
1000	65	1185	730	705	865

Za prhanje najpogosteje vgrajujemo naslednje vrste kadi:

-          Visoka kad, ki meri v globino od 150 do 280 mm in se v njej lahko prhajo tudi otroci,

-          Nizka kad meri v globino do 50 mm in jo vgradimo v tla, kjer je zgornji rob kadi poravnan s tlakom;

-          Pri prhi brez kadi, so tla nagnjena proti talnemu izpustu. Tako izdelano stojišče za prho se ne razlikuje od poda in ga sploh ne opazimo.

-          Zelo pomembno je, da je padec tal proti odtoku v tuš kabini, kjer so tla obložena s keramiko, izveden pravilno, še pred prihodom polagalca ploščic, saj nam bo samo tako zagotovljen dober odtok vode s tal.

Straniščna školjka

Nedvomno velja straniščna školjka za enega od najbolj nepogrešljivih sanitarnih elementov, v vsakem sodobnem stanovanju. Sestoji  iz straniščne školjke in kotlička za vodo. Kotliček za vodo, za splakovanje straniščne školjke, je postavljen za školjko ali vgrajen podometno. Prednost nizkih in vgrajenih izplakovalnikov je, da so tišji in primerni tudi za stranišča pod oknom ali pod nižjim poševnim stropom. Prednost vzidanega kotlička je tudi lažje čiščenje.

Slika 11 – Straniščna školjka, stoječa

K sliki št. 11: vgradne mere za stensko visečo in stoječo straniščno školjko

Vgradna višina
Uporabnik	Viseča stenska školjka	Stoječa školjka
Odrasli in mladina	400 … 430	380
Otroci	350 … 370	300
Invalidne osebe	450 … 520	490

Straniščno školjko lahko, podobno kot bide, namestimo na tleh ali pa jo pritrdimo na steno. Stoječo školjko pritrdimo v tla z dvema ali štirimi medeninastimi vijaki 8 x 60 mm. Pritrdilni material je večinoma priložen in ga dobimo ob nakupu školjke.

Visečo stensko školjko pritrdimo na zid z dvema vijakoma 12 x 140  ali 16 x 160 mm. Debelina stene mora znašati minimalno 12 cm. V kolikor je stena tanjša, uporabimo jekleno nosilno konstrukcijo. Prednost, na steno fiksirane sanitarne keramike je predvsem lažje čiščenje tal. Tudi čiščenje sanitarnih elementov je veliko lažje, saj nimajo vidnih cevi.

 Straniščne školjke imajo tudi različne izvedbe priključkov za priklop na odtočne cevi, in sicer:

-          Vertikalni odtok s priključnim lokom

-          Pri majhnem odmiku od stene lahko uporabimo dva loka 45 ^o

-          Priključek z vodoravno cevjo

-          Če so v isti etaži tudi drugi priključki na isto odtočno cev, moramo priključek znižati za 100 mm

-          Za priklop z dolgim lokom 22 ^o.

Straniščni komplet sestoji iz straniščne školjke in kotlička za vodo. Kotliček za vodo, za splakovanje straniščne školjke, je lahko obešen pod stropom, nizko postavljen za školjko ali vgrajen v podometni izvedbi.

Komfortna straniščna naprava

V luksuzno opremljenih stanovanjih, domovih za ostarele, bolnišnicah itn., je zaslediti vedno več komfortnih stranišč, ki so opremljeni s tušem na toplo vodo, vgrajenim ogrevalnikom vode, toplim fenom in odsesavanjem smradu iz školjke. Aparat ima dve šobi za tuš, za analno oziroma vaginalno tuširanje in masažo. Med uporabo se smrad sproti odsesava, (poz. 1, slika št. 12). S pritiskom na gumb se iz ohišja školjke samodejno izvleče ročka, z vgrajeno prho, ki pod straniščnim sedežem, s pomočjo ogretega vodnega curka, poskrbi za očiščenje ter blago masažo (2). Po uporabi se ročka za prho zapelje nazaj, v svoj zaščitni položaj in se z zaščitnim protibakterijskim sredstvom samostojno očisti. Nato sledi sušenje s toplim zrakom (3).

Slika 12 – komfortna straniščna naprava

Zaradi takšnega izpiranja in sušenja, uporaba toaletnega papirja ni potrebna. Na voljo so stenski in talni modeli, z nadgrajenim vodnim izplakovalnikom (proizvod Geberit »Balena«). Višina sedeža je med 40 in 48 cm. Za pripravo tople vode in pihanje toplega zraka je potreben priključek z 230 V.

K sliki št. 12: Vgradne mere za komfortno stranišče Geberit »Balena«

Montažne mere			St*
Višina odtoka	210	220	230	240	250
oddalj. odtok-dotok	135	135	135	135	135
Razdalja med vijaki		180 - 200
Višinske mere
Višina školjke	390	400	410	420	430
Višina sedeža	415	425	435	445	455
Oddaljenost od tal	50	60	70	80	90
St* = Standardna montažna višina

 

Smradna zapora je že vgrajena v školjki. Keramični nastavek za odtok je Ø 100 do 110. Priključimo ga lahko neposredno na objemko 100 mm odtočne cevi. Rob objemke naj bo poravnan s keramičnimi ploščicami ali pa naj jih presega največ 35 mm.

Pisoar

Pisoarji so se v preteklosti vgrajevali izključno v šolah, gostinskih lokalih, industriji, javnih straniščih itn. V sedanjosti pa jih vse več vgrajujejo tudi v stanovanjske objekte. V primerjavi s straniščem, je pisoar bolj ekonomičen glede prostora in porabe vode.

Za vgradnjo v stanovanjskih objektih najpogosteje uporabljamo zidne viseče pisoarje, izdelane iz keramike in opremljene s pokrovom.

 

Slika 13 – Zidni pisoar

K sliki št. 13: Vgradne mere za pisoar

širina   Š	globina     G	Višina gornjega roba       V	Višina pritrditve      P	Višina odtoka V	Odmik dovod/odvod R
345	350	900	700	390	465
370	350	1075	590	430	600
360	350	870	520	320	520
290	320	850	635	390	420
350	295	905	650	410	455

Vgradna višina in odmiki za gibanja so določeni po DIN 18 022.  Višina za vgradnjo zidnega pisoarja je odvisna od kroga uporabnikov. Vgradne mere za zidni pisoar so prikazane na sliki št. 13.  Če izvajamo instalacijska dela s pomočjo jeklenih vgradnih elementov, je potrebno le te prilagoditi v skladu z merami proizvajalcev sanitarne keramike!