Skladiščenje goriv za ogrevanje

 

Zato je potrebno pri izvedbi večjih skladišč za gorivo, predhodno sistematično ugotoviti potencialne nevarnosti za izredne dogodke oziroma izdelati opis potencialnih scenarijev nesreč. To velja še posebej za plinasta in tekoča goriva. 

Za trdna goriva je za skladiščenje pomembna nasipna gostota, z največjo zrnatostjo do 100 mm. Gostoto se določi s pomočjo standardizirane posode, določene oblike in velikosti. Nasipna gostota je odvisna od dejavnikov kot so tresljaji, izpostavljenost udarcem, tlak, biološka razgradnja in vsebnost vode.

Pri gorivih razlikujemo:

-       Goriva vezana na napeljavo, kot so zemeljski plin, mestni plin, elektrika in

-       Goriva, ki jih moramo pred uporabo skladiščiti, kot so lesni peleti, premog, briketi, kurilno olje, tekoči plin itn..

Potrebna velikost skladišča goriva je odvisna od vrste goriva, časa nabave in nabavne zmožnosti (dobava, cena in podobno) in seveda od letne potrebe goriva. Na sliki št. 1 je prikazan primer skladiščenje lesnih peletov, s sesalno cevjo za dovod goriva.

Običajna količina skladiščenja je pri briketih in črnem premogu odvisna od % letne porabe in sicer:

- do              50 kW      približno    50 %

- od 50 do 400 kW      približno    40 %

- in preko  400 kW      približno    30 %

- lesni peleti                                  100 %

Slika 1 – prerez skozi skladišče lesnih peletov s sesalno cevjo

V predpisih za skladiščenje goriv se med ostalim zahtevajo:

-       Vzorec, zakon o kurjenju

-       Za kurilno olje, predpis o napravah za skladiščenje, polnjenje in pretovarjanje škodljivih snovi in tekočin

-       Za tekoče pline »tehnična pravila za utekočinjene pline«

-       Za trdna goriva, predpisi po VDI 2050 stran 1.

Skladišče za trdna goriva

Potreben prostor

Potrebna velikost skladišča za količino letne porabe goriva se izračuna po formuli 1

b VH  BHa   ≈   ØHL    x     -------------      v  kg, l, m2/a                                  Hu  •  ges

Formula – 1

Za povprečno večjo družinsko hišo (b_VH = 2000 h/a) so potrebne naslednje približne količine, kot so prikazane v preglednici št. 1:

Preglednica št. 1: približna letna količina in potrebna prostornina

Gorivo	Letna količina goriva         v kg	Potrebna prostornina      v kg/m3
Lesni peleti	ØHL    x    585	ca.  kg/m3
Les iglavcev	ØHL    x    650	340 kg ≈  1 m 1)
Les listavcev	ØHL    x    700	450 kg ≈  1 m 1)
briketi	ØHL    x    500	ca. 700 kg/m3 2)
Črni premog	Ø HL   x    350	ca. 500 kg/m3 3)
1)   Prostorninski meter  2)   Pri nasipu briketov ca. 100 kg/m3  3)   Višina nasipa 1,5 – 2

Položaj in zahteve

Pri skladiščenju več kot 15 tisoč kilogramov goriva v objektu, je po zakonu o kurjenju s trdnimi gorivi, potreben poseben prostor, ki se ne uporablja v druge namene. Debelo zrnata trdna goriva lahko skladiščimo tudi na prostem. Pri ločenih prostorih morajo biti stene in podporniki, protipožarno zaščiteni. Tla morajo biti izvedena iz negorljivega materiala. Vmesne stene do kurilnice morajo biti prav tako izdelane iz negorljivega materiala. Odprtine v teh stenah so dovoljene.

Razen cevi za ogrevanje, se skozi skladiščni prostor za trdno gorivo ne sme napeljati cevi za toplo vodo in kanalizacijo. Vgrajena vrata morajo biti ognje varna in se morajo sama zapirati.

a)     Les

Kosovni les mora biti dobro prezračevan, zaščiten pred dežjem in skladiščen na prostem. Za uporabo ga moramo skladiščiti najmanj dve leti. Skladiščenje v prostoru je nesmiselno, ker v zaprtem prostoru povzroča plesen.

Lesne pelete lahko skladiščimo v posebnem zbiralniku, zraven ali nad kurilnico, v posebnih podzemnih ali okroglastih rezervoarjih na prostem. Lijakasta oblika rezervoarja omogoča lažji dovod peletov do kurišča.

 

b)    Črni in rjavi premog

Skladiščni prostor naj bo neposredno ob kurilnici, da ne bo potrebno prelaganje goriva. Dovod goriva naj poteka preko vodotesnih polnilnih odprtin. Razliko višine pri zgornjem polnjenju kotla pri velikih kotlovnicah premostimo s pomočjo avtomatskega tekočega traku ali s pomočjo polnilnega polža. Za dovod goriva in čiščenja pepela uporabljamo različne načine, kot so: tekoči trak, polž, z drsenjem, avtomatsko nakladanje s stresalnim žlebom ali tudi s pnevmatiko itn..

 

Pri manjših kotlih lahko gorivo skladiščimo v kotlovnici. Potrebno je samo z negorljivo steno, ločiti gorivo od kotla in upoštevati razdaljo goriva od toplotnega vira, da ne pride do samovžiga.

Primer za skladiščenje koksa

Naprava za skladiščenje koksa je določena z lokalnimi predpisi za vrste kotla in načina polnjenja kotla. Polnjenje in čiščenje kotla poteka pri velikih napravah avtomatsko: s pomočjo tekočega traku, polža, drsenja, avtomatskega nakladanja s stresalnim žlebom ali tudi s pomočjo pnevmatike.

Preglednica št. 2: Površina skladišča za koks, za letno porabo

Predhodno načrtovanje s strani pooblaščene osebe omogoča optimalno in gospodarno uporabo. Preglednica št. 2 pa kaže potrebno površino skladišča za letno potrebo uporabe koksa. Na sliki št. 2 in 3 sta prikazana primera skladiščnih prostorov za koks oziroma tudi za premog.

Slika 2 – Kotlovnica in skladiščenje koksa za kurilno napravo z nominalnim učinkom ogrevanja pod 150 kW

Legenda k sliki št. 2:

1.       Vnosni jašek

2.       Skladišče koksa ali premoga

3.       Deske in U upornice

4.       Ogrevalni kotel

5.       Dimnik

6.       Okno

7.       Zračni jašek

8.       Stopnišče in dostop

Slika 3 – Skladišče goriva pod dvoriščem z avtomatskim podajanjem od zgoraj z zajemalom, polžem in tekočim trakom.

Skladiščenje kurilnega olja

Za skladiščenje kurilnega olja v prvi vrsti uporabimo:

-       Rezervoarje iz jekla

-       Rezervoarje iz umetne mase (PA, PE)

-       Ojačitev rezervoarja z vlakni iz steklene volne (GFK).

Običajna količina skladiščenja v % letne porabe:

-       do               50 kW             ca. 100 %

-       do           1000 kW    od 50 do 70 %

-       preko      1000 kW    od 30 do 50 %.

V bližini kotlovnice je potrebno namestiti gasilni aparat, kot je določeno s predpisi. Oljni rezervoar, v bližini kotlovnice, je potrebno  zavarovati pred izlitjem olja. Možna je tudi namestitev oljnih rezervoarjev z dvojno steno, pri katerih ima zunanja stena nalogo lovilne posode, da pri morebitnem izlitju zadrži gorivo. Odmik od stene dveh nasproti ležečih sten mora znašati za dostop ≥ 40 cm, do drugih strani ≥ 25 cm, odmik do stropa najmanj ≥ 25 cm (≥ 60 cm) oziroma od zahtevanega predpisa, ali kot je zapisano v preglednici št. 3.

Kurilno olje spada med tekočine, ki najbolj ogrožajo podtalnico. Predpisi za skladiščenje kurilnega olja so naslednji:

-       zakon o vodi v gospodinjstvu

-       predpis o skladiščenju gorljivih tekočin, ki ogrožajo vodne vire

-       splošni protipožarni predpisi in lokalne zahteve.

Letna poraba

Približna potrebna letna količina skladiščenja kurilnega olja se lahko izračuna po naslednji formuli 2:

BHa    ≈    ØHL   x    250 I/a

 Formula – 2

K temu moramo še prišteti 10 do 15 %, za pripravo tople vode. Razlikujemo:

-       skladiščenje kurilnega olja v zato pripravljenih prostorih

-       objektih izven kotlovnice

-       podzemnih rezervoarjih.

a)      Skladiščenje kurilnega olja v zato pripravljenih prostorih

Pri skladiščenju več kot 5 tisoč litrov kurilnega olja je glede na protipožarni predpis potreben prostor, ki služi izključno za skladiščenje kurilnega olja. Količina skladiščenega kurilnega olja ne sme presegati 100 tisoč litrov kurilnega olja.

-       Skladišča kurilnega olja morajo imeti protipožarno varne stene, podpornike, strop in tla, pa iz negorljivih materialov.

-       Vrata, ki niso nameščena na zunanjo steno, morajo imeti vgrajeno samozaporo. Po predpisih je za vstop in izstop iz kotlovnice, potrebna odprtina minimalne velikosti 76 x 88,5 cm. Vrata morajo biti opremljena z napisom »skladišče kurilnega olja«. Zahtevana je ustrezna električna razsvetljava.

-       Prostor mora biti dobro prezračevan in omogočati stalen dostop gasilcem, iz zunanje strani.

-       Lovilni bazen kurilnega olja mora biti najmanj 3 krat premazan z neprepustnim in ognjoponim materialom ali obložen s kako drugo negorljivo snovjo. V primeru izlitja mora lovilni bazen sprejeti celotno količino izlitega oziroma vsebino vgrajenega rezervoarja kurilnega olja. Večje število med seboj povezanih rezervoarjev za skladiščenje kurilnega olja, delujejo skupaj kot celota. Pri več posameznih rezervoarjih upoštevamo količino kurilnega olja, ki se nahaja v največjem rezervoarju. Talni odtoki morajo biti opremljeni z neprepustnimi zaporami ali ločilniki. Na sliki št. 4 je prikazan primer skladiščenja večjega števila oljnih rezervoarjev.

-       V lovilnem prostoru so dovoljene napeljave, ki služijo sami napravi. Posebne varnostne mere so lahko zahtevane tam, kjer je nevarnost poplav ali obstaja nevarnost za onesnaženje podtalnice.

Slika 4 – Primer skladišča kurilnega olja z več kot 5000 litri

Legenda k sliki št. 4:

1.  Oljni rezervoar

2.  Polnilna instalacija

3.  Merilno kazalo

4.  Odzračevanje oljnega rezervoarja

5.  Sesalna in povratna napeljava do oljnega gorilnika

6.  Električna osvetljava

7.  Odzračevanje prostora

8.  Vstopna odprtina 76 x 88,5 cm

9.  Gasilni aparat

10. Lovilni jašek za kurilno olje, celotna površina mora biti premazana z oljevzdržnim materialom

      oziroma plastificirana.

b)    Skladiščenje v objektih izven skladiščnih prostorov namenjenih za kurilno olje

Skladiščenje v objektih izven skladiščnih prostorov je možno v določenih količinah, kot je prikazano v preglednici št. 3.

Preglednica št. 3: Skladiščenje kurilnega olja izven prostora

Mesto	Količina, ki se skladišči	Zahteve
V stanovanju	do 40 l	V premičnih posodah
	do 100 l	V nepremičnih posodah
Izven stanovanja	do 5000 l	Pri > 1000 l, v prostorih, ki jih ne uporabljamo v druge namene, zračniki, protipožarna vrata, ki se sama zapirajo
V prostorih s kuriščem	do 5000 l	Kotel izven skladišča, zapora pred sevanjem, ostalo kot zgora

Rezervoar za kurilno olje nad zemeljsko površino

Za skladiščenje kurilnega olja nad zemeljsko površino in v prostoru uporabljamo:

-       Prenosne kante

-       Pritrjene rezervoarje iz jekla

-       Jeklene rezervoarje za kurilno olje, povezane v baterije

-        Rezervoarje za kurilno olje izdelane iz umetne mase (PE, PA) in povezane v baterije

-       Rezervoarje, ki jih izdelamo na licu mesta

-       Cilindrične jeklene rezervoarje ali rezervoarje iz umetne mase

V področjih, kjer je prisotna podtalnica ali obstaja kakšna druga možnost onesnaženja, moramo oljne rezervoarje zavarovati, da ne more priti do prelitja kurilnega olja, zaščititi pred ogorki in tlakom. Na sliki št. 5 je prikazana povezava in potreben material za baterijski rezervoar iz jekla.

Slika 5 – Povezava oljnih rezervoarjev iz jekla

Oljni rezervoar iz jekla in povezan v baterijo: do 2000 litrov skladiščenja kurilnega olja so primerni zaradi svojih dimenzij, predvsem zato, ker jih lahko naknadno postavimo v stare objekte. Transportiramo jih lahko skozi normalna vrata in glede na velikost prostora med sabo baterijsko povežemo tudi do 5 kosov, kar znese v skupni vrednosti 10 tisoč litrov. Danes se večinoma jeklenih oljnih rezervoarjev, zaradi korozije, vse bolj zamenjuje, z rezervoarji izdelanimi iz umetne snovi. V preglednici št. 4 so prikazane mere za izdelavo jeklenega oljnega rezervoarja.

Preglednica št. 4: Mere za jekleni oljni rezervoar (v cm)

Količina skladiščenja	dolžina	širina	višina
1000 l 1500 l 2000 l	110 165 215	72 72 72	150 150 150

Oljni rezervoarji povezani v baterijo in izdelani iz umetne snovi: pri manjših kurilnih napravah, danes uporabljamo oljne rezervoarje, izdelane iz umetne snovi. Takšni rezervoarji so predvsem primernejši za transport, seveda pa tudi ne prihaja do korozije. Za stabilizacijo uporabljamo objemke ali posebno oblikovane vdrtine. Kot material za izdelavo se uporablja:

-       Najlon (PA)

-       Polietilen (PE), na primer lupolen

-       Umetno maso, ki jo dodatno utrdimo s steklenimi vlakni (GFK).

Prav tako kot oljne rezervoarje, izdelane iz jeklene pločevine, lahko tudi rezervoarje izdelane iz umetne snovi, s skupnim volumnom do 25 tisoč litrov, medsebojno povezujemo v baterije. Dimenzije rezervoarjev se glede na proizvajalca zelo razlikujejo. Pri večjih oljnih rezervoarjih, ki so dodatno utrjeni s steklenimi vlakni, ni potrebna vgradnja v dodatni lovilni bazen. Prav tako ni potreben lovilni bazen, pri kombiniranem varnostnem sistemu, če je rezervoar izdelan iz pocinkane pločevine in z HD-PE notranjim rezervoarjem, kjer je ena notranja stena dodatno prevlečena z PE difuzijsko zaporo. V preglednici št. 5 so podane mere za oljne rezervoarje izdelane iz umetne snovi.

Preglednica št. 5: Mere za oljne rezervoarje iz umetne snovi

Količina polnjenja (po izbiri)	dolžina	širina	Višina
Pravokotna oblika s        1000 l PE zaščito                      1600 l                                        2000 l                                        2500 l                                        3000 l	110   166    211    224    224	74 74 74 86 99	169 169 170 158 158
Kvadratna oblika              600 l PA                                    750 l                                        1000 l	72     72     78	72 72 78	138 165 195

Oljni rezervoarji izdelani na licu mesta: Te rezervoarje najpogosteje imenujemo »rezervoar zvarjen v kleti«. Izdelani so iz jeklene pločevine po DIN 6625 in so primerni za velike vsebine, tudi do 100 m³. Pri izdelavi je potrebno rezervoar z notranje strani zaščititi, s proti korozivnim premazom. Z odgovarjajočo obliko tlorisa je omogočena kar največja izraba prostora, kjer je nameščen rezervoar kurilnega olja. Velika prednost je tudi možna izdelava rezervoarja v poševno kotnih oblikah. V preglednici št. 7 so prikazani potrebni odmiki pri vgradnji rezervoarja.

Slika 6 – V kleti zvarjen oljni rezervoar

Oljni rezervoarji - cilindrične oblike: Cilindrični rezervoarji so izdelani kot eno ali dvostenski oljni rezervoarji iz jeklene pločevine po DIN 6608, 6616 in 6618. Rezervoarji so, razen postavitve v zgradbo, zelo primerni za postavitev tudi na prostem z velikim volumnom. Na sliki št. 7, sta prikazana oljna rezervoarja cilindrične oblike vgrajena v zgradbi.

Slika 7 – Jekleni oljni rezervoar cilindrične oblike  

Vgradnja cilindričnega oljnega rezervoarja v zgradbo se mora po pravilu izvesti že v času gradnje objekta, zaradi česar se takšno skladiščenje kurilnega olja uporablja zelo poredko. Preglednica št. 6 prikazuje dimenzije eno in dvostenskega oljnega rezervoarja.

Preglednica št. 6: Dimenzije eno in dvostenskega cilindričnega oljnega rezervoarja

Količina polnjenja  (po izbiri)	Debelina Pločevine v      mm	Dolžina     l   cm	Ø d cm	Teža eno/dvo. Ca. (v kg.)
1 000     3 000     5 000     7 000   10 000   16 000	5       5       5       5       5       6	151   274   282   374   535   857	100 125 160 160 160 160	320/455      595/880      780/1175    1000/1500    1370/2060    2150/3170
20 000   25 000   30 000   40 000   50 000 100 000	6       6       6       7       7       8	696   854 1012   880 1080 1595	200 200 200 250 250 290	2530/3640    3054/4375    3630/5195    4655/7030    5610/8460 11 820/16 590

Postavitev in odmiki

Pri postavitvi oljnih rezervoarjev v baterijo, moramo izvesti skupno polnjenje in prezračevanje vseh povezanih rezervoarjev. To storimo enako, kot pri samostojnem rezervoarju. Odmik oljnega rezervoarja od kurilne naprave mora znašati minimalno 1 m ali vsaj 0,5 m na obeh straneh. Preglednica št. 7 prikazuje potrebne odmike za nadzemne oljne rezervoarje.

Preglednica št. 7: Minimalni odmiki oljnih nadzemnih rezervoarjev

Material rezervoarja	Minimalni odmik v cm
	k steni 1)	k stropu	k tlom	med seboj
Jekleni rezervoar v bateriji	2 x 40 2 x 25	25 (60) 3)	10	4
Rezervoarji v bateriji PA in PE	2 x 40 2 x   5	25 (60) 3)	0 – 10	0 - 5
Rezervoarji v bateriji iz GFK	2 x 40 2 x   5	25 (60) 3)	0 – 10	0 – 8
Dvostenski rezervoarji v baterijo povezani iz PA in PE	1 x 40 3 x   5	25 (60) 3)	0 – 10	0 – 5
Izdelani na licu mesta in cilindrični rezervoarji	2 x 40 2 x 25 2)	60 (50) 4)	10	-
1)   Največja mera za dostop in takoj nato za preostale strani, ki je manjša od prve. 2)  Pri rezervoarjih z več kot 10 000 l  vsebine, je boljše, če je odmik vsaj 40 cm z vseh strani. 3)  Priporočljiv pri več vrstnih postavitvah 4)  Pri vstopni odprtini velikosti ≥ 60 cm, zadostuje 50 cm.

 

Oljne rezervoarje izdelane iz umetne snovi ne smemo izpostavljati soncu. Za oljne rezervoarje, ki jih namestimo na prostem in so izpostavljeni velikemu mrazu, jih lahko v notranjosti zaščitimo z električnimi grelniki, da se prepreči ustvarjanje parafina.