Robni konvektorji

Tudi pri centralnem ogrevanju za ogrevanje prostorov z ogrevalnimi konvektorji pripravljamo potrebno toploto na enem mestu v zgradbi ali preko skupne kotlovnice. Cevni razvod toplote od kotla ali razdelilne omarice v stanovanju poteka do ogreval v posameznih prostorih po cevovodih.

Priporoèljivo je, da so cevovodi èim krajši, saj bodo le tako toplotne izgube majhne. Vsi cevovodi, ki potekajo po neogrevanih prostorih, pa naj bodo toplotno dobro izolirani. Glede na število cevi v ogrevalnih sistemih loèimo eno in dvocevne sisteme. Pri konvektorskem ogrevanju se najpogosteje odloèimo za enocevni sistem.

Pri enocevnem sistemu so ogrevala v veji sistema vezana zaporedno. Zaradi tega priteka v vsako naslednje ogrevalo delno ohlajena voda. Padec temperature vode v posamezni veji je omejen, zato je potrebna vezava ogreval v posamezne zanke. V dveh zaporednih prostorih je mogoèe doseèi enako oddajo toplote s poveèanjem površine zaporedno vezanega ogrevala.

Robni konvektorji  

Podnožni ali robni konvektorji so ogrevala z zelo majhno vgradno višino in globino, ki ga namestimo na steno.  Konèno obdelani in pobarvana obloga, ki so hkrati potrebne za konvekcijo zraka, ustvarijo nekakšen jašek, ki povzroèa kroženje zraka.

Slika 1 – Robni konvektor

Ogrevalni elementi izdelani so najpogosteje izdelani iz bakrenih, redkeje pa iz jeklenih cevi. Na cevi so nataknjene kvadrataste aluminijaste lamele. Dimenzije konvektorja so prikazane na sliki št. 1. Povpreèna oddaja toplote pri temperaturi ogrevalnega medija okoli 80 °C znaša približno 500 W/m. Za druge temperature ogrevalnega medija se je potrebno orientirati po navodilih proizvajalca.

Slika 2 – Izvedba robnih konvektorjev z oblogo

Obièajno delujejo robni konvektorji kot enocevni ogrevalni sistem s prisilnim pretokom v krožnem sistemu, kjer se toplotno moè regulira s pomoèjo nastavljive lopute v zraènem kanalu (z dušenjem znižamo do okoli 30 % toplotne oddaje). Enocevni sistem, na katerega so grelna telesa prikljuèena s stranskimi prikljuèki, je mogoèa veliko lažje regulacija posameznega grelnika. Na sliki št. 3 je prikazan enocevni ogrevalni sistem z radiatorji in regulacijo s tri oziroma štiri potnim regulacijskim ventilom s termostatom.

Cevno instalacijo med grelnimi elementi je mogoèe zakriti za "slepimi okrasnimi plošèami" ali s posebnimi robnimi profili. Za posebne prehode, kot na primer pod vratnim okvirjem so na voljo posebna odgovarjajoèa prekritja.  

Slika 3 – Možni naèini prikljuèitve grelnega telesa s stranskim prikljuèkom

V obstojeèih zgradbah je najbolj primerna povezavo med grelnimi telesi ob spodnjih robovih zidov. Za razvod cevi je potrebno izvesti le nekaj zidnih prebojev. Slabost takšnih sistemov je predvsem zaradi omejene razporeditve pohištva in eventualno nezadostne ogrevalne moèi pri velikih steklenih površinah.

Pri enocevnem sistemu so ogrevala v doloèeni veji ali zanki vezana zaporedno. V vsako naslednje ogrevalo prihaja delno ohlajena voda. Padec temperature vode v posamezni veji je omejen, zato je potrebna vezava ogreval v posamezne zanke. Enako oddajo toplote je mogoèe doseèi v dveh prostorih samo s poveèanjem površine zaporedno vezanega ogrevala.

Pri novogradnjah je mogoèa vgradnja v tlake in stene. Za izvedbo cevovodov se uporabljajo cevi iz razliènih materialov: jeklo, baker umetni materiali, kombinacije razliènih materialov.