AVNOJ - Jugoslavija

10 let po zgodovinskem zasedanju AVNOJ v Jajcu leta 1953, je v časopisu bilo zapisano:

Prvi sneg je pobelil vrhove in pobočja gozdov nad Belo krajino tiste pozne jeseni leta 1943. V meglenem novemberskem somraku se je iz Roga izluščila daljša kolona ljudi resnih obrazov in se usmerila proti jugu Bele krajine. Njena pot je peljala čez Zapudje in Sinji vrh v daljne bosenske kraje. To je bila slovenska delegacija, izvoljena na kočevskem zboru odposlancev, ki je šla na zgodovinsko drugo zasedanje antitašističnega viječa narodne osvoboditve Jugoslavije.

Slika - Komandanti prvih štirih slovenskih brigad

Nekje pri Kovačevem gradu pri Vinici je kolona v mraku preko Kolpe prešla na hrvaško stran, nato pa po osvobojenem, kontroliranem in zasedenem ozemlju nadaljevala pot v starodavno bosensko mesto Jajce, ki je tako postalo važen mejnik v osvobodilni borbi jugoslovanskih narodov. Prvega zasedanja AVNOJ v Bihaču leta 1942 se slovenska delegacija ni udeležila , kajti prav takrat so divjale najhujše sovražnikove ofenzive. Toda sklepe tega prvega zasedanja je v celoti sprejel in potrdil tudi Izvršni odbor OF Slovenije, kot edini zakoniti predstavnik in vodja narodno osvobodilne borbe v Sloveniji.

Prvo zasedanje AVNOJ v Bihaču je bilo le bolj političnega pomena in razkrinkavanje izdajalske vloge D r a ž e Mihajloviča in londonske begunske vlade. Sklepi drugega zasedanja v Jajcu leta 1943 pa so dali zgodovinske osnove i n položili temelje današnji družbeni ureditvi naše države . Staro bosensko mestece v kotlini osvobojenih bosenskih gora, je tiste novemberske dni 1943. leta, ko je bil svet v najhujšem klanju, zbralo v svoji sredi prekaljene voditelje in zastopnike revolucije ter narodno osvobodilne borbe iz vseh predelov Jugoslavije.

Slika - Mesto Jajce, kjer je leta 1943 potekalo 2. zasedanje AVNOJ

Trnova je bila njihova pot; prebiti so se morali skozi neštete zapreke in sovražne zasede, da v dotlej malone nepoznanem Jajcu postavijo granitne temelje državni ureditvi bodoče Jugoslavije, za katero so krvaveli naši narodi in v katero so verovali vztrajno in neomajno. Kateri so bili najvažnejši sklepi II. zasedanja AVNOJ v Jajcu? Vr hovni in izvršni organ v Jugoslavije  je AVNOJ! Bodoča državna ureditev bo federativna demokracija!

Odvzeta je pravica zakonitosti begunski vladi! Kralju Petru je prepovedana vrnitev v domovino vse do konca vojne, ko bodo narodi Jugoslavije na svobodnih volitvah sami izbrali obliko državne ureditve! AVNOJ ima pravico pregledati vse pogodbe, ki jih je v imenu države sklenila begunska vlada! Potrdili so odlok o priključitvi Primorske k matični domovini! S sprejemom in potrditvijo teh zgodovinskih sklepov so delegati v Jajcu že ustanovili novo Jugoslavijo in prevzeli oblast kot edini, zakoniti predstavniki ljudstva, ki je šlo v boj in zmagovalo ne samo z orožjem, ampak tudi s svojo revolucionarno socialistično idejo.

Slika - Na zasedanju AVNOJ so Titu podelili naziv"Maršal"

Zbrani delegati so izrekli najglobljo zahvalo in čast Narodno osvobodilni v ojski in partizansk im odredom za herojsko borbo z desetkrat, močnejšim sovražnikom in doma čimi izdajalci. Sprejeli so odlok o naslovu maršala v naši vojski. Na predlog slovenske delegacije je bil ta naslov takoj podeljen prvemuborcu in voditelju oborožene borbe v Jugoslaviji Josipu Brozu Titu. S posebnim odlokom so odobrili delo AVNOJ od prvega do drugega zasedanja. Sprejeli so sklep o imenovanju Nacionalnega Komiteja osvoboditve Jugoslavije, ko bo dozorel čas.

S temi sklepi v Jajcu so odstavili tudi za zunanji svet izdajalsko begunsko vlado v Londonu in kralja Petra. Naši takratni zavezniki, zlasti Sovjetska zveza, so te sklepe AVNOJ ocenili kot »nož v hrbet zavezniški stvari « . Šele nekaj let po vojni smo zvedeli, da je bila ta »zavezniška stvar« razdelitev Jugoslavije na  plivna področja SZ in zahodnih zaveznikov, prav po geslu: » meni pol, tebi pol«! Ker so delegati v Jajcu sklenili samo to, kar so narodi prve Jugoslavije sklenili že leta 1941, ko so pričeli o boroženo borbo i n revolucijo, da namreč v bodoče nočejo živeti pod nobenim vplivom in komandi, je bilo to zasedanje v Jajcu res nož v hrbet taki razdelitvi.

Slika - Grb Federativne republike Jugoslavije

Danes dobro vemo, da smo s tem » sunkom v hrbet", kot so ga imenovali, preprečili, da Jugoslavija ni področje za obračunavanje med velesilami kakor je na primer bila in je še Koreja. Vse sklepe in odloke II. zasedanja v Jajcu so jugoslovans ki narodi v celoti sprejeli, potrdili in oživotvorili.

Grb Federativne ljudske republike Jugoslavije je povezan s trakom, na katerem je zgodovinski datum  29. november 1943, rojstni dan nove, Titove demokratične Jugoslavije, zrasle iz krvi in borb, za srečo in svobodo vseh naših narodov, ki so tako v revoluciji uresničili svoj davni, neuničljivi sen.