Jadrnica

Jadrnice so ladje ali čolni, ki se premikajo na vodi zaradi delovanja vetra na jadra. Najsodobnejše jadro je trikotno visoko jadro ali krilno jadro. Vsa visoka jadra dvigamo in vodimo pri dviganju le na enem mestu: prva in druga prečka. Visoka jadra so zaradi trikotne oblike mnogo bolj učinkovita, kot pa jadra drugačnih oblik, na primer trapeznega sošnega jadra. Najvišja točka visokega jadra sega celo dvakrat tako visoko kot ista točka pri drugih jadrih. Taka jadra delujejo uspešno tudi pri vetrovih, ki ne segajo do vodne gladine. Z uzdo nameščamo in prilagajamo jadro v vetru.

Nekoč so lahko jadralci jadrali samo s krmnim in krmno bočnim vetrom. Če so naleteli na bočni veter ali na premčev veter, so morali čakati na ugodnejše vreme, se pravi, da se spremeni smer vetra.

Danes jadra vsaka jadrnica poševno proti vetru ter s križarjenjem v levo in desno, da prispe do cilja, ki leži točno v smeri, iz katere piha veter. To so omogočile stalne izboljšave oblike trupa, jader in jadrovja.

Aerodinamika jadranja ni niti danes še povsem raziskana, vendar pa že precej vemo, kaj z jadri lahko dosežemo. Včasih deluje jadro kot relativno velika površina in poganja ladjo le sila zaustavljenega vetra. Lahko pa deluje jadro kot avionsko nosilno krilo; pod pritiskom vetra vbokne in na njegovi zunanji strani nastopi vlečna sila. Tretji učinek vetra nastane zaradi tako imenovanega delovanja rešetke med glavnim jadrom in prečko. Zračni tok med obema jadroma deluje kot v šobi. Hitre in regatne jadrnice imajo zaradi tega velike prečke, ki segajo od jambora proti krmi.

Jadrnice lahko imajo trdno ali pa premično kobilico. Obtežitev jadrnice izračunamo tako, da nam odtehta silo vetra in odpor vode. Premična kobilica pri lahkih jadrnicah nima praktično nobene pomembne teže in ne deluje kot obtežitev. Da jadralci preprečijo nagibanje jadrnice, si pomagajo z živo težo, z nagibom iz kobilice.