Vera

Kršèanstvo je prevladujoèa vera na svetu. Leta 1986 je imelo okrog 1620 milijonov vernikov. Vatikanski statistièni urad je objavil, da je bilo leta 1986 na svetu 900545000 rimokatolikov.

Najveèja nekršèanska vera je islam, ki ima kakih 680 milijonov pripadnikov (620 milijonov sunitov in okrog 60 milijonov šiitov). Sledijo hinduizem (ok. 450), budizem (ok. 200), daoizem in konfucijanizem (ok. 150), šintoizem (ok. 85), judaizem (ok. 13) in sikhizem (ok. 10 milijonov).

Bazilika sv. Petra v Vatikanu

Najstarejše svetišèe

Dr. Leslie Freeman s chicaške univerze je odkril žrtvenik v jami El Juyo v severni Španiji, na katerem je bil izklesan obraz pol opice pol maèke, ki velja za najstarejši žrtvenik in je datiran v èas okoli 12000 pr.n.š. Najstarejša ohranjena kršèanska cerkev na svetu je v Dura Europos (zdaj Qal'at es Salihiye) v vzhodni Siriji, in izvira iz leta 232 n.š.

Najveèje svetišèe

Najveèja sakralna stavba vseh èasov je sve­tišèe Angkor Vat (Svetišèno mesto), ki se razprostira na 162,6 ha velikem zemljišèu v Kampuèiji v jugovzhodni Aziji, Khmerski kralj Surjavarman II. ga je ukazal zgraditi v letih 1113-1150 v èast hindujskemu bogu Višnuju.

Najvišji minaret

Štirje minareti ob novi mošeji v Šah Alamu v Maleziji so visoki 137,4 m.

Osrednji prostor meri 1280 x 1280 m. Preden so ga leta 1432 opustili, je v njem živelo 80000 ljudi. Celoten kompleks sestavlja 72 glavnih zgradb in se razprostira na površini 24 x 8 km, graditi pa so ga zaèeli okoli leta 900 n.š. Najveèji budistièni tempelj na svetu je Borobudur blizu Džogdžakarte v Indoneziji, ki so ga zgradili v 8. stoletju. Visok je 31,5 m, temeljna ploskev je kvadrat s stranicami 123 m.

Najveèja katedrala

Najveèja katedrala na svetu je katedrala newyorške škofije s površino 11 240 m² in prostor­nino 476350 m³. Temeljni kamen so položili 27. decembra 1892. Leta 1941 so delo na tej neogotski stavbi ustavili. Ponovno so zaèeli graditi julija 1979. Newyorèani ji pravijo »Sv. Janez Nedokonèani«. Njena glavna ladja je najdaljša na svetu, saj meri 183,18 m v dol­žino in ima 37,79 m visoke oboke.

Katedrala, ki pokriva najveèjo površino na svetu, je katedrala Santa Maria de la Sede v Sevilji v Španiji. Zgrajena je bila v španskem gotskem slogu v letih 1402-1512. Dolga je 126,18 m, široka 82,60 m, obok glavne ladje pa je visok 30,48 m.

Najmanjša katedrala

Najmanjša katedrala na svetu je Kristusova cerkev v Highlandvillu (Missouri, ZDA). Po­sveèena je bila julija 1983 in meri 4,26 x 5,18 m. V njej je prostora za 18 oseb.

Najveèja cerkev

Najveèja cerkev na svetu je bazilika sv. Petra v Vatikanu, zgrajena v letih 1492-1612. Od apside do vhoda meri 186,33 m in ima po­vršine 15142 m². Slovita kupola ima notranji premer 41,98 m in je v središèu visoka 119 m. Zunanja višina je 139,52 m.

Elipsoidna bazilika sv. Pija X. v Lurdu, ki so jo dokonèali leta 1957, je stala 2 milijona funtov; dolga je 200 m in lahko sprejme 20 000 vernikov.

Najmanjša cerkev

Najmanjša cerkev na svetu je cerkev v Wiscassetu (Maine, ZDA), ki ima površino 2,92 m². Cerkev sv. Gobbana v Portbraddenu (grofija Antrim na Severnem Irskem) meri 3,7 x 2 m.

Najveèja sinagoga

Najveèja sinagoga na svetu je Emanu-EI na 5. aveniji v New Yorku. Svetišèe, ki so ga dokonèali septembra 1929, ima 45,72 m dolgo proèelje ob 5. aveniji in 77,11 m ob 65. cesti. V svetišèe samo gre 2500 ljudi, v stransko kapelo Beth-EI pa 350.