Olimpijske igre

Čeprav naj bi olimpijske igre prirejali že okoli 1370 leta pr.n.š., so vendar bile prve, o katerih imamo sploh kakšne podatke, julija 776 pr.n.š., ko je kuhar Koreb z Elide zmagal v teku. Leta 393 n.š. pa je rimski cesar Teodozij I. Veliki (okoli leta 346-395) z ukazom, ki ga je izdal v Milanu, ukinil olimpijske igre. Slove­sno odprtje I. olimpijskih iger moderne dobe je bilo 6. aprila 1896; baron Pierre de Coubertin (1863-1937) je po precejšnjih zapletih spet obudil olimpijsko gibanje, tokrat pod okriljem Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK). V spodaj navedenih rekordih so vštete tudi olimpijske igre v Atenah leta 1906.

Plavalec - Mark Andrew Spitz

Dežele redne udeleženke

Samo pet dežel se je udeležilo vseh 21 letnih olimpijskih iger: Avstralija, Francija, Grčija, Švica in Velika Britanija.

Največ gledalcev

Največ gledalcev, ki se jih je kdaj zbralo na olimpijskem prizorišču, so prešteli leta 1952 v Holmenkollenu na Norveškem, kjer je spremljalo skoke 150000 privržencev te špor­tne zvrsti. Po nekaterih ocenah pa se je največ gledalcev zbralo 21. oktobra 1964 na ulicah glavnega mesta Japonske Tokia, kjer je spremljalo maratonski tek kakšnega pol do poldrugega milijona navdušencev. Letne olim­pijske igre v Los Angelesu 1984 pa je obiskalo skupno 5797923 gledalcev.

Največ kolajn

Na antičnih olimpijskih igrah zmagovalci niso prejemali kolajn, temveč lovorjeve vence. Tako na primer vemo, da je Leonidas z Rodosa zmagal dvanajstkrat v teku na olim­piadah leta 164, 160, 156 in 152 pred našim štetjem. Na olimpijskih igrah moderne dobe pa je največ, tj. deset, zlatih kolajn osvojil atlet iz ZDA Raymond Clarence Ewry (1874— 1937). (Glej Atletika.) Sedem zlatih kolajn pa je rekord, ki ga ima telovadka Vera Časlavska Odložil iz ČSSR. Edini olimpijec, ki je med posamezniki zmagal štirikrat zapovrstjo v isti disciplini, je bil metalec diska Alfred A. Oerter iz ZDA (rojen 19. septembra 1936) na olimpia­dah 1956, 1960, 1964 in 1968.