Pajki

Velik ptičji pajek

Med vsemi znanimi vrstami pajkov je največji veliki ptičji pajek (Theraphosa leblondi), ki živi v deževnih gozdovfh Surinama in Gvajane na severovzhodu Južne Amerike, nekaj primer­kov pa so našli tudi v Venezueli in Braziliji. Newyorčan Charles J. Seiderman je februarja 1985 nekaj kilometrov severno od naselja Paramarida v Surinamu ujel velikansko sa­mico s 102 mm dolgim trupom. Z iztegnjenimi nogami je merila kar 266,7 mm; januarja 1986, nekaj dni, preden je poginila, je bila težka 122,2 grama.

Aprila 1965 so člani ekspedicije Pablo San Martin blizu reke Rio Cavro v Venezueli ujeli samca vrste Theraphosa leblondi, ki je z iztegnjenimi nogami meril celo 280 mm, toda ob tem velja poudariti, da imajo samci precej manjši trup kot samice.

Najmanjši

Najmanjši pajek na svetu je Patu marplesi (iz družine Symphytognathidae), ki živi na za­hodu polinezijskega otočja Samoa. Neki ujeti samec je bil dolg le 0,43 milimetra.

Najredkejši

Med vsemi znanimi vrstami pajkov so najred­kejši predstavniki rodu Liphistus, ki živijo le še na posameznih področjih v jugovzhodni Aziji.

Najstarejši

Med pajki doživijo največjo starost primitivni Mygalomorphae - tarantule in sorodne vrste pajkoščipalcev (Pedipalpi). Neka samica, ki so jo 1935 ujeli v Mehiki, je živela približno 26 do 28 let.

Najhitrejši

Med vsemi pajkovci se najhitreje premikajo dolgonosi sončni pajki rodu Solpuga, prebi­valci polpuščavskih delov Afrike in Bližnjega vzhoda; krajši čas lahko tečejo celo s hitrostjo 16 km/h.

Pajčevine

Največje pajčevine predejo tropski pajki rodu Nephila - njihove prosto viseče mreže imajo premer do 573 cm.

Najmanjše pajčevine pa predejo predstav­niki izredno redke vrste pajkov Glyphesis cottonae: velike so le približno 480 kvadratnih milimetrov.