Človečnjaki (hominidi)

Značilnosti človečnjakov (povečani možgani in hoja po zadnjih nogah) se v zgodovini pojavijo precej pozneje. Februarja 1984 je antropolog Kiptalam Chepboi našel v bližini kenijskega jezera Baringo ostanek čeljustne kosti z dvema 5 cm dolgima kočnikoma. Stro­kovnjaki so z gotovostjo ugotovili, da gre za ostanek avstralopiteka; s pomočjo najsodob­nejših znanstvenih metod so prišli do zaključ­ka, da je živel pred 5,6-5,4 milijona let.

Najpopolnejši ostanek okostja kakega človečnjaka je še vedno okostje »Lucy«, ki sta ga 30. novembra 1974 našla doktor Donald C. Johanson in T. Gray na področju Afar, nedaleč od etiopske reke Awash. Med pregle­dom 45 odstotkov ohranjenega okostja sta ocenila, da je okoli 106 cm visoka »Lucy« umrla pred tremi milijoni let; dočakala je približno starost 40 let.

Leta 1978 je Paul Abeli v Tanzaniji nedaleč od kraja Laetoli odkril v vulkanskem pepelu, starem približno 3,5 milijona let, vzporedne sledove treh parov stopal; vlekli so se 24 m daleč.