Delež pasivne solarne energija

Pri uporabi toplotnega zaščitnega stekla ne morejo več nazaj na prosto. Tako toplota ostane v prostoru.

 Večje vgrajeno okno, ki je obrnjeno proti jugu, doprinese k toplotni oskrbi, le, če imata steklo in okvir dobre izolacijske vrednosti. Pri U-vrednosti stekla s približno 1,2 W/m²K, ki je nameščeno proti jugu, lahko govorimo o majhnih solarnih pridobitvah.

 Energetsko varčno je tudi, da okna, ki gledajo proti severu zmanjšamo. Pomanjkljivost tega je, da izgubimo pri svetlobi. Dobičkonosno za uporabo pasivne solarne energije je, če je objekt grajen iz materialov, ki imajo sposobnost shranjevanja energije, vpijajo toploto in jo dolgo zadržujejo. Taki objekti ne smejo biti toplotno notranje izolirani.

 Pri ogrevalno energetski sanaciji objekta smo zmanjšali toplotne izgube in solarno sevanje ima velik vpliv ter tako doprinese občutno, nominalno vrednost k ogrevanju. Pri hladnem, toda sončnem vremenu, lahko prostori, ki so, z velikimi okenskimi površinami usmerjeni proti jugu, ostanejo brez stacionarnega ogrevanja.

 Obenem pa, v poletnih mesecih, obstaja nevarnost prevelikega segrevanja prostorov, ki so z velikimi okenskimi površinami, obrnjeni proti jugu ali zahodu. Zato je potrebno povzeti določene mere, ki pa ne smejo preprečevati vstopa sončnih žarkov v zimskem času (času ogrevanja).

 Tako se odziva na primer gradbena masa, ki shranjuje toploto, inertno na valovanje solarne ponudbe in lahko dolgo zadržuje toploto. Potrebno je namestiti senčila, ki toploto ne prepuščajo v objekt. Hitro delujoča grelna telesa podpirajo koriščenje sončne energije.

 Talno ogrevanje reagira tudi pri hitri regulaciji skrajno inertno. Zato je tako ogrevanje le pogojno primerno za prostore, ki so obrnjeni proti jugu ali zahodu. Prednost talnega ogrevanja je le v tem, da jih oskrbujemo z nižjimi predtočnimi temperaturami, kot grelna telesa (radiatorje), kar pomeni, da pregrevanje zaradi višine temperature na površini, kjer je položeno talno ogrevanje preneha, ko zrak v prostoru prevzame temperaturo tal, se temperatura samodejno regulira.

Smiselna uporaba pasivne solarne energije je, če uporabljamo bivalne prostore, ki so obrnjeni proti jugu in zahodu. Pogoje bivanja izboljšamo tudi z velikimi okenskimi odprtinami, saj tako pridobimo na svetlobi. Toploto lahko pridobimo tudi pri uporabi zimskega vrta.

Solarno stensko ogrevanje preko transparentne (prosojne) toplotne izolacije

Naknadni nanos prosojne toplotne izolacije na masivno, proti jugu orientirano površino stene, poskrbi, da solarno toploto namensko pridobimo in jo shranimo v steno. Masivna stena oddaja toploto, s časovnim zamikom, v za njo ležeče prostore. Poskrbi za prijetno notranjo temperaturo in prihranek pri energiji za ogrevanje. Na sliki številka 1 je prikazana funkcijska shema prosojne toplotne izolacije.

Slika 1 – Prosojna toplotna izolacija

Prosojna toplotna izolacija ali na kratko TWD se nanaša na materiale, ki združuje dobro toplotno izolacijo z veliko svetlobe. Toplotno izolacijski elementi so lahko iz satja ali kapilarne strukture, votle strukture ali aerogel (prosojno zrnca), ki jih integriramo v izolacijski material ali namestimo med dve stekleni plošči. Ponujajo jih v stebrno zaprtih konstrukcijah. Struktura prosojne toplotne izolacije prepušča sončne žarke in obenem tvori toplotno izolacijsko plast.

Slika 2 – Plastične cevke za prosojno izolacijo

Po navadi je že v samo steno integriran element za zaščito pred soncem v poletnem času. Zato zaščitno, ležečo masivno steno pred montažo prosojne toplotne izolacije pobarvamo s temno oziroma črno barvo, da se prej ogreje.

Smiselno nameščanje takšne izolacije je, če so bivalni prostori obrnjeni proti jugu in to niso spalnice, ki zahtevajo nižje temperature. Nameščanje prosojne toplotne izolacije na zahodno ali vzhodno stran objekta ni smiselno, saj se učinek v zimskem času zmanjša za več kot polovico. Razen tega, fasada, na kateri je predvidena prosojna toplotno izolacija ne sme imeti še drugo dodatno toplotno izolacijo.

Prosojno toplotno izolacijo nameščamo na objekt tako, da na približno 10 m² površine stene namestimo približno 1,5 - 2,0 m² te izolacije. Pri masivnih fasadah iz ometa; ki jih moramo pri sanaciji obdelati s toplotno izolacijo, je priporočljivo, da na južni strani namestimo prosojno toplotno izolacijo v obliki poli karbonskih plošč.

Slika 3 – Detajl TWD-Konstrukcije za prosojno izolacijo

Te namestimo z enako debelino, kot ostali toplotni izolacijski material in jih obdelamo s svetlobno prepustnim steklenim ometom. Ta sistem je primeren za masivne objekte, ker prosojno toplotno izolacijo v času poletja ni možno zasenčiti. Pri energetsko tehnični sanaciji objekta je največkrat potrebno, predvideti tudi prezračevalno napravo, posebej takrat, ko se poveča zračna tesnost objekta kar pa je dodaten prihranek pri energiji za ogrevanje. Na sliki številka 1 je prikazana funkcijska shema prosojne toplotne izolacije.