Sonce

Tako kot vse druge zvezde je tudi Sonce začelo svojo pot z zgoščevanjem medzvezdne snovi in sprva ni bilo dovolj vroče, da bi sijalo. Ko se je zaradi težnosti skrčilo, se je segrelo in ko je temperatura jedra dosegla 10 milijonov stopinj, so se sprožile jedrske reakcije. Vodik se je spreminjal v helij in Sonce je začelo svoje dolgo obdobje enakomernega oddajanja energije. Sprva ni bilo tako svetlo, kot je zdaj. Sedaj se Sonce le še malo spreminja.

Sonce je najbližja zvezda našemu planetu in je glavno telo našega Osončja. Sonce je popolnoma navadna zvezda, katerih v vesolju srečujemo na milijarde. Planet Zemlja in njeni sestrski planeti, kot drugi zemeljski planeti in razni plinski velikani, krožijo okoli Sonca. Okoli Sonca pa krožijo tudi razni asteroidi, kometi, čezneptunska telesa in medzvezdni prah.

Sonce je velika vrteča se krogla sestavljena iz žarečih plinov. Sestavljena je iz vodika in helija, sledov kisika, ogljika in raznih drugih elementov. Oddaljenost Sonca od Zemlje znaša 149600000 km. Svetloba, ki potuje s hitrostjo okoli 300000 km/s, potrebuje 8 minut in 19 sekund, da prepotuje to razdaljo. Polmer Sonca znaša okoli 1.390.000 km. Masa Sonca je 330.000 krat večja od mase Zemlje.

Od časa do časa se z njegove površine odlepijo loki (izbruhi). Preko več let se pojavljajo in izginevajo hladnejše temne lise Sončeve pege, ki nastanejo, ko silnice magnetnega polja prebadajo fotosfero. Sonce ogreva le tiste stvari, ki vpijajo svetlobo.

V samem središču Sonca je sredica, ki ima 15 milijonov stopinj Celzija. Energija, ki se sprosti v sredici, prehaja skozi sevalno plast v konvektivno plast. Od tod vroči plini privrejo na površje, kjer se ohladijo in potonejo. Energija doseže fotosfero, nato pa seva navzven skozi Sončevo ozračje.  .  

Na vidljivi površini Sonca vlada temperatura okoli 5780 K. Ta temperatura raste proti notranjosti in ocenjuje se, da tam vladajo temperature od 15 do 20 milijonov Kelvinov. Po zakonih fizike mora biti tudi pritisk v notranjosti ogromen.

Ta ogromna energija se sprošča najbolj v obliki elektromagnetnih valovanj. To so radijski valovi, infrardeče sevanje, vidljiva svetloba, rentgensko in gama sevanje. Poleg tega, nam od Sonca prihajajo tudi raznovrstni atomski delci, kot so elektroni, protoni in drugi. S pošiljanjem energije Sonce izgubi vsako sekundo okoli 4 milijone ton materiala.

Vemo, da je Zemlja stara okoli 4,6 milijarde let in Sonce je zagotovo starejše od nje. Sonce, ki bi ga sestavljal samo premog in bi gorelo dovolj močno, da bi sevalo toliko energije, kot je v resnici seva naše Sonce, bi se spremenilo v pepel že v 5 000 letih. V resnici dobiva Sonce energijo iz jedrskih reakcij v bližini središča, kjer sta temperatura in tlak ogromna. Ta energija pa je tista, zaradi katere Sonce sveti.

A to ne bo trajalo večno. Do prave krize bo prišlo, ko se bodo zaloge vodika začele izčrpavati. Jedro se bo skrčilo in segrelo, začele se bodo reakcije različnih vrst. Zunanji predeli se bodo razširili in ohladili. Sonce bo postalo rdeča velikanka in bo vsaj l00-krat svetlejša, kot je danes. Nato bo Sonce odvrglo zunanje plasti, jedro pa se bo sesedlo, tako da bo Sonce postalo zelo majhna, neverjetno gosta zvezda, kakršne poznamo kot bele pritlikavke. Nazadnje bo nehalo svetiti in se bo ohladilo v mrzlo, mrtvo kroglo - črno pritlikavko.