Magnolia

Drevo Magnolija, ki je prikazano na sliki sem posadil ob rojstvu hčerke leta 1971. Da sem jo posadil, me je nagovorila, danes že pokojna soseda. Dejala je, da moraš ob rojstvu prvorojenčka posaditi drevo in vanjo zakopati tudi steklenico vina. Slednjega nisem storil, drevo pa sem res posadil, kar mi daje ob hčerki in kasneje rojenemu sinu veliko zadovoljstvo. Drevo, ki sem jo kupil v drevesnici, je bilo takrat le majhna šibka ali vejica s korenino, ki je merila vsega skupaj le slabega pol metra. Danes je to, kljub temu, da sem jo moral že velikokrat zaradi majhnega prostora obrezati, postalo že pravo drevo.



Drevo potrebuje zaradi ozkega prostora kjer je nameščeno veliko nege. Takrat, ko sem jo posadil, si niti predstavljati nisem mogel, da se bo razrasla v tako veliko drevo. Sedaj sega v višino preko 6 m. Čeravno drevo zahteva veliko nege, nam je v pravo veselje zgodaj spomladi, ko zažari v vsej lepoti. Že meseca aprila se razdaja z bujnim cvetenjem. Poseben čar ji dajejo prelepi cvetovi v belo in rahlo lila barvi. V njenem popolnem razcvetu, je magnet za številne mimoidoče. Njeni lepoti se ne morejo upreti pogledi posameznikov. Mnogi le nemo obstojijo in si jo ogledujejo. Prepričanja mnogih so, da je takšno lepoto mogoče, le redko kje videti.

Njena lepota žal ne traja dolgo. Muhasto aprilsko vreme in zgodnji razcvet drevesa sta pogosti razlog, da cvetovi v zgodnjih pomladnih jutrih pomrznejo. In prelepi cvetovi na drevesu, ki so polepšali turobne in puste pomladne dneve, se izkažejo v žalostni podobi. Drevo postane nem izpričevalec, kako kruta je lahko narava. Vendar tudi kratek čas, v katerem se je drevo izkazalo z vso lepoto s svojimi prelepimi cvetovi, odtehta vso nastalo žalost in škodo.

In prav sredi poletja, se drevo ponovno prebudi. Videti je, kot da bi se želelo oddolžiti za storjeno krutost narave v zgodnji pomladi. Želi si nas ponovno razveseti s cvetovi. Skozi lepe in tople poletne dneve, v okrilju veličastne krošnje, ki nam daje prijetni hlad, pa se ponovno bohotijo posamezni cvetovi. Tako je drevo tudi skozi poletje pravi biser, ki bi si ga želel vsak posameznik.

Vse našteto je razlog, ki odtehta jezo v jesenskem obdobju, ko se drevo pripravlja na zimski počitek. Z njega odpade veliko listja, ki ga je potrebno nenehno grabiti in pospravljati. Listje pobiramo vsak dan ter čistimo njeno okolje. To je le majhna zahvala drevesu, ki nam že 37 let daje toliko lepote in to prav v času, ko smo še mnogi prepričani, da se narava šele prebuja.