Prepoznavni znaki za samomor

Da je depresija tako pogosto eden od dejavnikov samomorilnega vedenja, ni tako nenavadno, saj za to boleznijo v Sloveniji vsako leto zboli 100.000 ljudi, podatke navaja univ. dipl. psih. Tatjana Novak iz Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU. Prepoznavni znaki depresije so neodločnost pri vsakodnevnih stvareh, jokavost, žalost, čustvena otopelost, razdraženost (predvsem pri mladih), dvom o samem sebi, prelaganje obveznosti, zanemarjanje videza, umik od ljudi, bolečine po telesu, ki se jih ne da pojasniti, utrujenost, upočasnjeni gibi, negativne misli, blodnje in v končni fazi tudi misli o smrti.

Vsi ti znaki depresije se pri osebah s samomorilnim vedenjem dodatno potencirajo. Bolniki so izčrpani in utrujeni, ker imajo težave s spanjem. Tudi pri najmanjši aktivnosti občutijo velik napor in ne zaupajo v samega vase. Ker se kognitivne sposobnosti, razmišljanje in spomin poslabšajo, bolnik težko najde primernejše rešitve svojih težav, oprime se smrti kot najboljše in neke vrste romantične rešitve.

Ravno zato morajo biti prijatelji in bližnji dodatno pozorni na obnašanje svojcev z depresijo ali drugimi duševnimi motnjami. Ker mnogi verjamejo, da se samomorov ne da napovedati, Sedlarjeva opozarja, da bolniki s samomorilnim vedenjem tako z besedami kot z obnašanjem pokažejo, da razmišljajo o samomoru. In sicer takšne osebe večkrat govorijo o smrti in o tem, da bi si vzeli življenje. Sedlarjeva predlaga, naj bližnji takšne osebe takoj napotijo na katero od vrst pomoči.

Na nebesedni ravni pa samomorilno vedenje lahko prepoznamo po tem, da se bližnji poslavljajo tako, da razrešijo nedokončane zadeve, zapirajo se vase in ne skrbijo za svoj videz. Sedlarjeva dodatno opozarja, da svojce in prijatelje samomorilnih oseb večkrat zavede občutek mirnosti. Sklepajo namreč, da se je duševno stanje posameznika izboljšalo, vendar ta mirnost izvira iz odločitve za samomor, kar ji daje občutek olajšanja in miru.

Ko svojci ali prijatelji ugotovijo, da bližnji razmišlja o samomoru, morajo pokazati skrb, nikakor pa ga ne smejo obsojati, ji pridigati ali zanikati bolečine, ki jo občutijo, svetuje Sedlarjeva. Dodaja tudi, naj jih svojci čim prej napotijo k ljudem, ki so primerno usposobljeni, da osebam s samomorilnim vedenjem pravilno svetujejo.