Pudl

Beli pudelj je bil že leta 1636 upodobljen na likovni razstavi The dancing boy. Zgodovina pudlov še ni popolnoma jasna. Po trditvah mednarodne komisije je pudl francoska rasa. Ime Pudl pa je germanskega porekla. Prvi pisni dokument o pudlih obstaja iz leta 1454, kjer Penturikio opisuje pudle. Kasneje o pudlih piše Konrad fon Gesner v pismu svojemu prijatelju.

Na sliki je bela pudlica z imenom Eri in je stara 12 let.


Pudlica - Eri

Pudlica Eri je bila rojena na Madžarskem in je rodovniška. Prepričan sem, da je imela srečo, da smo jo kupili še pravi čas. Predhodno pred nakupom pudlice Eri, smo imeli črno pudlico. Značaj obeh si je zelo podoben. Za pse ne vem, prepričan pa sem za psičke, da hitro postanejo član družine. Črno pudlico smo imeli 13 let. Po dveh letih in vseh potrebnih predhodnih pregledih smo se odločili, da jo prepustimo za naskok. Skotila je 4 mladičke, od katerih je eden že takoj po porodu poginil. Mladi pudli so zelo prijetni psi. Kasneje, ko pride čas in jih moraš oddati, ti je pri srcu zelo tesno.

Preden mlade psičke oddaš, moraš predhodno poskrbeti za vsa potrebna cepljenja, da jim zagotoviš bolj zdravo in varno življenje. Zaradi velike ljubezni do živali, še posebej do psov smo to tudi storili.

In prav pri sedanji beli pudlici Eri smo imeli priložnost hitro ugotoviti, kako potrebno je cepljenje. Ljudem na Madžarskem, od koder je naša psička, verjetno ne gre za ljubezen do živali. Psička Eri sploh ni bila cepljena, o tem smo se lahko zelo hitro tudi prepričali.

Kupiti psa pudla bele barve je v Sloveniji zelo težko. Po dolgem iskanju, smo končno v oglasu le našli željeno belo pudlico. Prodajal jo je nek posrednik, ki je pse uvažal iz sosednje Madžarske. Ob prvem snidenju in ogledu majhne psičke, ki si jo dal v dlan roke se je zgodila ljubezen na prvi pogled. Ničesar več nismo spraševali, takoj plačali zahtevani znesek in hitro vzeli pot pod noge.

Takoj po prihodu domov sem ugotovil, da je psička Eri takoj zapolnila vrzel. V kratkem nam je pregnala veliko žalost, ki smo jo čutili po prejšnji psički z imenom Gali. Veliko veselje prvih dni, je hitro zamenjala velika zaskrbljenost. Psička Eri je namreč hitro in hudo zbolela. Sledile so številne preiskave pri veterinarjih. Splošna ugotovitev pa je bila, da psička sploh ni bila cepljena. Le hitra strokovno pomoč veterinarjev in dolgo zdravljenje se je s časoma obrestovalo. Danes je Eri stara 12 let in se dobro počuti.

Kot ponavadi je psičko Eri vzljubila cela familija. In prav tako, kot njena predhodnica Gali, se je tudi psička Eri navezala izključno na mene. Čeravno kaže veliko ljubezni do ostalih, bi lahko rekel, da je moja senca. Z veseljem povem prijateljem in znancem, da po psu prepoznam tudi ljudi. In resnično je naša Eri izredno vesela le pravih prijateljev. To prijatelji občutijo tudi sami, takrat, ko jih ob prihodu pozdravi z velikim veseljem.

Držal sem se nasveta, ki mi ga je povedal strokovnjak za živali. Prepričan sem, da nasvet drži in se ga je dobro tudi držati. Priporočal mi je, da moram pri nakupu psa pomisliti na naslednje: ali bom psa potreboval kot "delovnega" ali kot "družinskega" ljubljenca. Če se boš odločil za prvega, izberi psa, če za drugega, si izberi psičko. Tega pravila se držim in ga priporočam vsem.

Živim v stanovanjski hiši z dvoriščem in manjšim vrtom. Zato sem moral že na začetku poskrbeti za določena pravila. Ugotovil sem, da je značaj obeh psičk zelo podoben. To mi je prihranilo pri vzgoji veliko časa. Bistvenega pomena pri vzgoji je bila vztrajnost celotne družine. Pri zahtevah smo si bili precej enotni. Vse to se nam je lepo obrestovalo. Psička je zelo ubogljiva, skratka pridna.

S psičko danes nimamo problemov. Ne rabimo skrbeti, da bi odšla brez nadzora na cesto. Tako odpade skrb, ali so vrata na dvorišču zaprta ali odprta. Dvoriščne meje ne prestopi, četudi bi jo hotel nekdo zvabiti na cesto. Tudi nizka, samo 20 cm visoka ograja, ki loči dvorišče od vrta ji zadostuje, da ne prestopi na vrt.

Pri sprehodih v mesto ali naravo, se ni bati, da bi se izgubila. Ves čas sprehoda imam občutek, da ona bolj pazi na mene, oziroma tistega s kom je na sprehodu. Od človeka se oddalji maksimalno do 2 m, nato postoji in počaka, da se ji približaš in nato nadaljuje pot. Na vikendu, ki ni ograjen z ograjo se ne oddalji od hiše. Skratka skrb zanjo kje je, je popolnoma odveč. Zadostuje samo beseda, katero pa ji zaradi njene razvade, moraš včasih ponoviri in potem zadostuje.

Ima pa seveda številne razvade in nekatere so lahko nekomu všeč drugemu v nadlogo. Morda se je name premočno navezala. Lahko bi v minutah preštel čas, ko ni na mojih kolenih ali ob meni. Takšno početje bi številni obsojali, vsi tisti, ki pa živali dobro poznajo in si želijo njene topline, bi to zagotovo cenili. Da se je name navezala tako močno, sem kriv sam. Nenazadnje sem si tega tudi želel.