9 September, 2010 / Dom

Pridobljena energija, za neogrevan stekleni prizidek


Komentiraj članek

Indirektno pridobljena toplota QSi, se pojavi zaradi vpijanja toplote skozi steklene površine. Vzrok temu je sončno sevanje QSD, ki segreva notranjost preko zastekljenih površin. Seštevek obeh vsot je dobljena toplotna energija.

V številnih primerih mejijo zimski vrtovi z notranjim ogrevanim prostorom. Tako se neposredno ogrevajo skozi ločilno steno in nanje ne gledamo kot ogrevani prostor.

Če je zimski vrt povezan s stalno odprtino z ogrevanim prostorom, se to ne obravnava kot ogrevani prostor. Neposredno dobljena toplota QSd se doseže skozi steklene dele zimskega vrta in z ločilno steno, ki je izdelana iz masivnega gradbenega materiala.

  • Opozorilo:

Če leži zasenčenje pred zgradbo, ki ni skozi zaraščeno ali pa je samo občasno, se razlike v vrednostih vzamejo iz preglednice številka 1. Kadar niso znani točni podatki stopnje vpoja za ločilno steno, je potrebno dodati vrednost αsp = 0,5.

Preglednica št. 1:

Faktor za delno sevanje Fh za različne horizontalne kote pravokotni 1) plitki nagib (po DIN V 18599-2:2007-02) 

Horizontalni kot

Nagib

Obdobje

Sever

SV/SZ

V/Z

JV/JZ

Jug

  0o

Pravokoten

Pravokoten

Zima

Poletje

1,00

1,00

1,00

1,00

1,00

1,00

1,00

1,00

1,00

1,00

10o

Pravokoten

Pravokoten

Zima

Poletje

0,90

0,88

0,88

0,88

0,83

0,91

0,88

0,94

0,90

0,96

20o

Pravokoten

Pravokoten

Zima

Poletje

0,80

0,80

0,78

0,74

0,59

0,79

0,58

0,86

0,58

0,93

30o

Pravokoten

Pravokoten

Zima

Poletje

0,73

0,75

0,70

0,63

0,49

0,65

0,41

0,76

0,38

0,88

40o

Pravokoten

Pravokoten

Zima

Poletje

0,67

0,71

0,65

0,55

0,44

0,53

0,32

0,64

0,28

0,78

Faktor za delno sevanje Fo za horizontalne previse (po DIN V 18599-2:2007-02) 

0o

Pravokoten

Pravokoten

Zima

Poletje

1,00

1,00

1,00

1,00

1,00

1,00

1,00

1,00

1,00

1,00

30o

Pravokoten

Pravokoten

Zima

Poletje

1,00

0,99

1,00

0,95

0,97

0,92

0,96

0,88

0,97

0,81

45o

Pravokoten

Pravokoten

Zima

Poletje

1,00

0,98

0,99

0,91

0,93

0,85

0,90

0,77

0,90

0,68

60o

Pravokoten

Pravokoten

Zima

Poletje

1,00

0,96

0,98

0,85

0,87

0,76

0,80

0,65

0,79

0,60

Faktor za delno sevanje F1 za stransko zagraditev (po DIN V 18599-2:2007-02)  

  0o

Pravokoten

Pravokoten

Zima

Poletje

1,00

1,00

1,00

1,00

1,00

1,00

1,00

1,00

1,00

1,00

30o

Pravokoten

Pravokoten

Zima

Poletje

1,00

0,94

0,97

0,90

0,86

0,94

0,89

0,90

0,89

0,88

45o

Pravokoten

Pravokoten

Zima

Poletje

1,00

0,93

0,96

0,84

0,79

0,90

0,84

0,84

0,81

0,82

60o

Pravokoten

Pravokoten

Zima

Poletje

1,00

0,93

0,96

0,76

0,70

0,84

0,75

0,76

0,70

0,75

1)     Plitki naklon 60o, 45o in 30o po DIN V 18599-2:2007-02 tabela A.3

V nadaljevanju sledi uporaba računskih znakov za izvajanje različnih izračunov

Znaki za shematski prikaz na sliki št. 1:

ge    Skupna energijska prepustnost transparentnih gradbenih delov

Ae    Zbirna površina transparentnih gradbenih delov

Up     Koeficient prenosa toplote neprozornih gradbenih delov

Upe   Koeficient zunanjega prenosa toplote Rse med absorbirano površino in steklenim delom.

Θsp  Koeficient vpijanja zunanje steklene površine.

Qse  Zunanje sončno sevanje

Ai     Talna površina znotraj steklenega prostora

αsi    Stopnja vpijanja talne površine

Qsd  Neposredno pridobljena toplota

Qsi    Indirektno pridobljena toplota

QSs  Solarno pridobljena toplota

Slika 1 - Shematski prikaz zahtevane velikosti neogrevanega steklenega prostora

Neposredno Qsd in indirektno Qsi pridobljeno toploto, lahko izračunamo s pomočjo formule  št. 1 in 2:

Formula št. 1:

 

                                                                                                                       Up

Qsd = 0,024 • Ip,M • Fs • FCe • FFe • ge • (FCw • FFw • gw • Aw + αsp • Ap • ----- ) • tM   [kWh/M] 

                                                                                                   Upe

 

Pomen simbolov v formuli št. 1 in 2:

Qsd      Direktno pridobljena toplota                                                           [kWh/M]

Ip,M       Povprečno mesečno sevanje na absorpcijsko delilno steno, med ogrevanim prostorom in

            steklenim prizidkom                                                                       [W/m2]

Fs         Dejavnik zasenčenja za splošne uporabne namene F= 0,9

FFe         Dejavnik za zmanjšanje površine delov okvirja na steklenem delu

FCe         Dejavnik zmanjšanja za sončno zaščito steklenega dela

geff         Energijska učinkovitost in stopnja prepustnosti na steklenem delu

FCw        Dejavnik za zmanjšanje naprave pred sončno zaščito na oknu predelne stene

FFw        Dejavnik za zmanjšanje okenskega okvirja na predelni steni

gw          Skupna energijska prevodnost skozi okna na predelnem zidu

Aw          Bruto površina okna in delilne stene 

αsp          Absorpcijska stopnja zunanje površine delilne površine med ogrevanim prostorom in steklenim

            delom

Ap           Absorpcijska površina neprozorne delilne stene med ogrevanim prostorom in steklenim delom

            v [m2]

Up           Prehodni toplotni koeficient neprozorne površine delilne stene med ogrevanim prostorom in

            Steklenim delom [W/m2K]

Upe          Prehodni toplotni koeficient med absorbirano površino in steklenim delom [W/m2K],

tM        Število dni v mesecu M [d].

Formula št. 2: 

 

                                                                                                Up

Qsi = 0,024 (1 - Fu) • Fs • FCe • FFe • ge (∑ Isi,M • αsi • Ai - Ip,M • αsp • Ap • -------- ) • tM [kWh/M]

                                                                                                Upe 

 

Pomen simbolov v formuli št. 2:

Qsi      indirektno pridobljena toplota

Fu       Temperaturni korekcijski faktor proti neogrevanem prostoru /preglednica številka 2

Isi,M     Povprečno mesečno sevalna intenzititeta  na površino tal [W/m2]

αsi         Stopnja vpijanja zgornje površine zimskega vrta

Ai       Površina znotraj steklenjaka, ki prevzeme sončno sevanje. [m2]

Opozorilo:

Če za osnovno ploskev zimskega vrta niso poznani nobeni točni podatki, je treba po formuli αsi = 0,8 izračunati osnovno ploskev. Če je izračunana neposredno in indirektno pridobljena toplota pridobljena iz sonca za določeni mesec, je izračunana solarno pridobljena toplota. K temu je potrebno prišteti dobljene vrednosti po formuli št. 3.

Formula št. 3 

 

QSs = QSd + QSi  [kWh/M]

 

Pomen simbolov v formuli št. 3:

QSs      Pridobljena solarna toplota                        [kWh/M]

QSi     Posredno pridobljena toplota                    [kWh/M]

QSd     Neposredno pridobljena solarna toplota  [kWh/M]

Vendar zimski vrt vendarle je znotraj toplotnega ovoja in se šteje za ogrevanega. To zahteva, da moramo koeficient toplotne prehodnosti izračunati. Ugotavljanje koeficienta toplotne prehodnosti za zastekljeni zimski vrt je samo ugotavljanje, če mora biti znižani dejavnik b natančno izračunan.

Znižani faktor b lahko izračunamo po formuli 4.

Formula 4:

 

b = Hue/Hiu + Hue [-]

 

Pomen simbolov v formuli:

b      dejavnik znižanja                                                                                                [-]

Hiu    specifične transmisijske izgube med ogrevanim in neogrevanim prostorom [W/K]

Hue   specifične transmisijske izgube od neogretega prostora navzven                 [W/K]

Pomen znakov:

Iu      od zunaj k neogrevanem

Ue    od neogrevanega navzven

Primer izračuna: Pridobljena toplota preko zimskega vrta

Za izračun izenačenja uporabimo določila po DIN V 4108-6. Dobljena toplota QSs iz zimskega vrta, ki prehaja v ogrevano področje zgradbe, je mogoče izračunati po formuli QSs = Qsd + Qsi, ki je osnova za izračun (formula številka 3). To je vsota iz neposredne Qsd in posredne Qsi dobljene toplote. Oba dobitka izračunamo po formuli številka 1 in številka 2. Zahteve za geometrijsko lokacijo postavitve zgradbe, so prikazane na sliki številka 2.

Slika 2 - Pogled na enodružinsko hišo z neogrevanim zimskim vrtom

Nazivne vrednosti za izračun:

lp,S, marec   = 80 W/m2     Globalno sončno sevanje na južno stran neogrevanega zimskega vrta

Fu           = 0,5             Temperaturni korekcijski faktor za neogrevani sosednji prostor, preglednica št. 2

 

FS           = 0,9             Splošni uporabni primeri

 

FCe          = 1,0            Dejavnik za znižanje brez sončne zaščite v zimskem vrtu

 

FCw          = 1,0            Dejavnik za znižanje brez sončne zaščite za okno v delilni steni

 

FFe           = 0,9            Dejavnik zasenčenja za dele okvirjev zunanjega oboda zimskega vrta

 

FFw           = 0,649        Dejavnik zasenčenja za dele okvirja okna v delilni steni

 

gw            = 0,58          Skupna energijska stopnja prepustnosti okna v zimski vrt; padec sončnih žarkov

                                    pravokotno

 

Aw          = 7,5 m2       Transparentna skupna površina predelne stene k neogrevanem zimskem vrtu

 

Ap          = 12,0 m2      Ne transparentna skupna površina predelne stene k ne ogrevanem zimskem vrtu

 

Up      = 0,22 W/ m2K  Toplotni prehodni koeficient delilne stene v zimskem vrtu

 

Upe   = 7,69 W/ m2K   je toplotno prehodni koeficient med površino delilne stene in zimskega vrta.    

                                    (obratna vrednost od Rse = 0,13 m2K/W 1/10,13 = 7,69  

 

AiB     = 11,0 m2         odgovarja površini talne plošče, ki prevzema sončno sevanje

 

αsi      = 0,8                povprečna solarna absorpcijska stopnja

 

αsp       =  0,8               solarna absorpcijska stopnja ne transparentne delilne površine med ogrevanim

                                 prostorom in zimskim vrtom

lp,S, marec   = 82 W/m2, globalno sončno sevanje za talno ploščo 0* (DIN 4208-6)

tM,marec     = 31 dni    

Preglednica št. 2 (10.1): Temperaturni korekcijski faktor Fxi za izračun dejavnika toplotnih izgub HU, po DIN V 4701-10 : 2003-08)

Toplotni pretok od zunaj preko gradbenih delov

Temperaturni korekcijski dejavnik

          Fxi

Zunanji zid, okna

1,0

Streha (kot sistemska meja)

1,0

Zgornja nadstropja (podstrešje neizgrajeno)

0,8

Stranski zid

0,8

Stene in stropi v neogrevanih prostorih

0,5

Spodnji gradbeni zaključek

-       Kletna plošča - stene neogrevanih prostorov

-       Pohodna plošča nad zemljo

-       Površina ogrevane kleti proti zemlji

 

0,6

Rešitev je:

1.     Direktno solarno dobljena toplota: formula številka 1

Formula št. 1

 

                                                                                                               Up

QSd = 0,024 • lp,M • FS • FCe • FFe • ge • (FCw • gw • Aw + αsp  •  Ap •  -------- ) •  tM [kWh/Marec]  

                                                                                                               Upe

 

= 0,024 • 80 • 0,9 • 1,0 • 0,9 • 0,522 •  [1,0  • 0,649  • 0,58 • 7,5 + 0,8 • 12 • (0,22/7,69)] • 31

= 0,812 • (2,823 + 0,275) •31 = 0,812 • 3,1 • 31 = 78,03 kWh/M,Marec

2.     Posredno solarno dobljena toplota: formula številka 2

                                                                                                                                UP

Qsi = 0,024 • (1 - Fu) • Fs • Fce • FFe • ge • (∑ lsi,M • αsi  • Ai - llp,M • αsp • Ap • -------- ) • tM [kWh/M]

                                                                                                          Upe

 

= 0,024 • (1- 0,5) • 0,9 • 1,0 • 0,9 • 0,522 • [82 • 0,8 • 11,00 - 80 •0,8 • 12 •(0,22/7,69)] • 31

= 0,0051 • (721,6 - 21,97) • 31 = 0,0051 • 699,63 • 31 = 110,6 kWh/M,Marec

Solarno pridobljena toplota za mesec marec se izračuna po formuli številka 2

 

QSs = QSd + QSi

        = 78,03 + 110,6 = 188,63 kWh/M,Marec 

 

Da bi lahko izračunali pridobljeno toploto skozi celo leto, je po predhodnem vzorcu treba narediti izračun za ostale mesece.

 




Komentiraj članek




Prepišite varnostno kodo iz zgornje slike:   



Pridržujemo si pravico do delnega ali popolnega izbrisa komentarja, če bo le ta nestrpen, diskriminatoren ali žaljiv. Ob vsakem vpisu komentarja se shrani tudi vaš IP naslov, vendar ne bo javno prikazan.