- TURIZEM
- RAZVEDRILO
- TV & FILMI
- KINO SPORED
- IZ SVETA ZNANIH
- PRISPEVKI
- NOVICE
9 September, 2010 / Dom
Pridobljena energija, za neogrevan stekleni prizidek
Indirektno pridobljena toplota QSi, se pojavi zaradi vpijanja toplote skozi steklene površine. Vzrok temu je sončno sevanje QSD, ki segreva notranjost preko zastekljenih površin. Seštevek obeh vsot je dobljena toplotna energija.
V številnih primerih mejijo zimski vrtovi z notranjim ogrevanim prostorom. Tako se neposredno ogrevajo skozi ločilno steno in nanje ne gledamo kot ogrevani prostor.
Če je zimski vrt povezan s stalno odprtino z ogrevanim prostorom, se to ne obravnava kot ogrevani prostor. Neposredno dobljena toplota QSd se doseže skozi steklene dele zimskega vrta in z ločilno steno, ki je izdelana iz masivnega gradbenega materiala.
- Opozorilo:
Če leži zasenčenje pred zgradbo, ki ni skozi zaraščeno ali pa je samo občasno, se razlike v vrednostih vzamejo iz preglednice številka 1. Kadar niso znani točni podatki stopnje vpoja za ločilno steno, je potrebno dodati vrednost αsp = 0,5.
Preglednica št. 1:
|
Faktor za delno sevanje Fh za različne horizontalne kote pravokotni 1) plitki nagib (po DIN V 18599-2:2007-02) |
|||||||
|
Horizontalni kot |
Nagib |
Obdobje |
Sever |
SV/SZ |
V/Z |
JV/JZ |
Jug |
|
0o |
Pravokoten Pravokoten |
Zima Poletje |
1,00 1,00 |
1,00 1,00 |
1,00 1,00 |
1,00 1,00 |
1,00 1,00 |
|
10o |
Pravokoten Pravokoten |
Zima Poletje |
0,90 0,88 |
0,88 0,88 |
0,83 0,91 |
0,88 0,94 |
0,90 0,96 |
|
20o |
Pravokoten Pravokoten |
Zima Poletje |
0,80 0,80 |
0,78 0,74 |
0,59 0,79 |
0,58 0,86 |
0,58 0,93 |
|
30o |
Pravokoten Pravokoten |
Zima Poletje |
0,73 0,75 |
0,70 0,63 |
0,49 0,65 |
0,41 0,76 |
0,38 0,88 |
|
40o |
Pravokoten Pravokoten |
Zima Poletje |
0,67 0,71 |
0,65 0,55 |
0,44 0,53 |
0,32 0,64 |
0,28 0,78 |
|
Faktor za delno sevanje Fo za horizontalne previse (po DIN V 18599-2:2007-02) |
|||||||
|
0o |
Pravokoten Pravokoten |
Zima Poletje |
1,00 1,00 |
1,00 1,00 |
1,00 1,00 |
1,00 1,00 |
1,00 1,00 |
|
30o |
Pravokoten Pravokoten |
Zima Poletje |
1,00 0,99 |
1,00 0,95 |
0,97 0,92 |
0,96 0,88 |
0,97 0,81 |
|
45o |
Pravokoten Pravokoten |
Zima Poletje |
1,00 0,98 |
0,99 0,91 |
0,93 0,85 |
0,90 0,77 |
0,90 0,68 |
|
60o |
Pravokoten Pravokoten |
Zima Poletje |
1,00 0,96 |
0,98 0,85 |
0,87 0,76 |
0,80 0,65 |
0,79 0,60 |
|
Faktor za delno sevanje F1 za stransko zagraditev (po DIN V 18599-2:2007-02) |
|||||||
|
0o |
Pravokoten Pravokoten |
Zima Poletje |
1,00 1,00 |
1,00 1,00 |
1,00 1,00 |
1,00 1,00 |
1,00 1,00 |
|
30o |
Pravokoten Pravokoten |
Zima Poletje |
1,00 0,94 |
0,97 0,90 |
0,86 0,94 |
0,89 0,90 |
0,89 0,88 |
|
45o |
Pravokoten Pravokoten |
Zima Poletje |
1,00 0,93 |
0,96 0,84 |
0,79 0,90 |
0,84 0,84 |
0,81 0,82 |
|
60o |
Pravokoten Pravokoten |
Zima Poletje |
1,00 0,93 |
0,96 0,76 |
0,70 0,84 |
0,75 0,76 |
0,70 0,75 |
|
1) Plitki naklon 60o, 45o in 30o po DIN V 18599-2:2007-02 tabela A.3 |
|||||||
V nadaljevanju sledi uporaba računskih znakov za izvajanje različnih izračunov
Znaki za shematski prikaz na sliki št. 1:
ge Skupna energijska prepustnost transparentnih gradbenih delov
Ae Zbirna površina transparentnih gradbenih delov
Up Koeficient prenosa toplote neprozornih gradbenih delov
Upe Koeficient zunanjega prenosa toplote Rse med absorbirano površino in steklenim delom.
Θsp Koeficient vpijanja zunanje steklene površine.
Qse Zunanje sončno sevanje
Ai Talna površina znotraj steklenega prostora
αsi Stopnja vpijanja talne površine
Qsd Neposredno pridobljena toplota
Qsi Indirektno pridobljena toplota
QSs Solarno pridobljena toplota

Slika 1 - Shematski prikaz zahtevane velikosti neogrevanega steklenega prostora
Neposredno Qsd in indirektno Qsi pridobljeno toploto, lahko izračunamo s pomočjo formule št. 1 in 2:
Formula št. 1:
|
Up Qsd = 0,024 • Ip,M • Fs • FCe • FFe • ge • (FCw • FFw • gw • Aw + αsp • Ap • ----- ) • tM [kWh/M] Upe
|
Pomen simbolov v formuli št. 1 in 2:
Qsd Direktno pridobljena toplota [kWh/M]
Ip,M Povprečno mesečno sevanje na absorpcijsko delilno steno, med ogrevanim prostorom in
steklenim prizidkom [W/m2]
Fs Dejavnik zasenčenja za splošne uporabne namene Fs = 0,9
FFe Dejavnik za zmanjšanje površine delov okvirja na steklenem delu
FCe Dejavnik zmanjšanja za sončno zaščito steklenega dela
geff Energijska učinkovitost in stopnja prepustnosti na steklenem delu
FCw Dejavnik za zmanjšanje naprave pred sončno zaščito na oknu predelne stene
FFw Dejavnik za zmanjšanje okenskega okvirja na predelni steni
gw Skupna energijska prevodnost skozi okna na predelnem zidu
Aw Bruto površina okna in delilne stene
αsp Absorpcijska stopnja zunanje površine delilne površine med ogrevanim prostorom in steklenim
delom
Ap Absorpcijska površina neprozorne delilne stene med ogrevanim prostorom in steklenim delom
v [m2]
Up Prehodni toplotni koeficient neprozorne površine delilne stene med ogrevanim prostorom in
Steklenim delom [W/m2K]
Upe Prehodni toplotni koeficient med absorbirano površino in steklenim delom [W/m2K],
tM Število dni v mesecu M [d].
Formula št. 2:
|
Up Qsi = 0,024 (1 - Fu) • Fs • FCe • FFe • ge (∑ Isi,M • αsi • Ai - Ip,M • αsp • Ap • -------- ) • tM [kWh/M] Upe
|
Pomen simbolov v formuli št. 2:
Qsi indirektno pridobljena toplota
Fu Temperaturni korekcijski faktor proti neogrevanem prostoru /preglednica številka 2
Isi,M Povprečno mesečno sevalna intenzititeta na površino tal [W/m2]
αsi Stopnja vpijanja zgornje površine zimskega vrta
Ai Površina znotraj steklenjaka, ki prevzeme sončno sevanje. [m2]
Opozorilo:
Če za osnovno ploskev zimskega vrta niso poznani nobeni točni podatki, je treba po formuli αsi = 0,8 izračunati osnovno ploskev. Če je izračunana neposredno in indirektno pridobljena toplota pridobljena iz sonca za določeni mesec, je izračunana solarno pridobljena toplota. K temu je potrebno prišteti dobljene vrednosti po formuli št. 3.
Formula št. 3
|
QSs = QSd + QSi [kWh/M]
|
Pomen simbolov v formuli št. 3:
QSs Pridobljena solarna toplota [kWh/M]
QSi Posredno pridobljena toplota [kWh/M]
QSd Neposredno pridobljena solarna toplota [kWh/M]
Vendar zimski vrt vendarle je znotraj toplotnega ovoja in se šteje za ogrevanega. To zahteva, da moramo koeficient toplotne prehodnosti izračunati. Ugotavljanje koeficienta toplotne prehodnosti za zastekljeni zimski vrt je samo ugotavljanje, če mora biti znižani dejavnik b natančno izračunan.
Znižani faktor b lahko izračunamo po formuli 4.
Formula 4:
|
b = Hue/Hiu + Hue [-]
|
Pomen simbolov v formuli:
b dejavnik znižanja [-]
Hiu specifične transmisijske izgube med ogrevanim in neogrevanim prostorom [W/K]
Hue specifične transmisijske izgube od neogretega prostora navzven [W/K]
Pomen znakov:
Iu od zunaj k neogrevanem
Ue od neogrevanega navzven
Primer izračuna: Pridobljena toplota preko zimskega vrta
Za izračun izenačenja uporabimo določila po DIN V 4108-6. Dobljena toplota QSs iz zimskega vrta, ki prehaja v ogrevano področje zgradbe, je mogoče izračunati po formuli QSs = Qsd + Qsi, ki je osnova za izračun (formula številka 3). To je vsota iz neposredne Qsd in posredne Qsi dobljene toplote. Oba dobitka izračunamo po formuli številka 1 in številka 2. Zahteve za geometrijsko lokacijo postavitve zgradbe, so prikazane na sliki številka 2.

Slika 2 - Pogled na enodružinsko hišo z neogrevanim zimskim vrtom
Nazivne vrednosti za izračun:
lp,S, marec = 80 W/m2 Globalno sončno sevanje na južno stran neogrevanega zimskega vrta
Fu = 0,5 Temperaturni korekcijski faktor za neogrevani sosednji prostor, preglednica št. 2
FS = 0,9 Splošni uporabni primeri
FCe = 1,0 Dejavnik za znižanje brez sončne zaščite v zimskem vrtu
FCw = 1,0 Dejavnik za znižanje brez sončne zaščite za okno v delilni steni
FFe = 0,9 Dejavnik zasenčenja za dele okvirjev zunanjega oboda zimskega vrta
FFw = 0,649 Dejavnik zasenčenja za dele okvirja okna v delilni steni
gw = 0,58 Skupna energijska stopnja prepustnosti okna v zimski vrt; padec sončnih žarkov
pravokotno
Aw = 7,5 m2 Transparentna skupna površina predelne stene k neogrevanem zimskem vrtu
Ap = 12,0 m2 Ne transparentna skupna površina predelne stene k ne ogrevanem zimskem vrtu
Up = 0,22 W/ m2K Toplotni prehodni koeficient delilne stene v zimskem vrtu
Upe = 7,69 W/ m2K je toplotno prehodni koeficient med površino delilne stene in zimskega vrta.
(obratna vrednost od Rse = 0,13 m2K/W 1/10,13 = 7,69
AiB = 11,0 m2 odgovarja površini talne plošče, ki prevzema sončno sevanje
αsi = 0,8 povprečna solarna absorpcijska stopnja
αsp = 0,8 solarna absorpcijska stopnja ne transparentne delilne površine med ogrevanim
prostorom in zimskim vrtom
lp,S, marec = 82 W/m2, globalno sončno sevanje za talno ploščo 0* (DIN 4208-6)
tM,marec = 31 dni
Preglednica št. 2 (10.1): Temperaturni korekcijski faktor Fxi za izračun dejavnika toplotnih izgub HU, po DIN V 4701-10 : 2003-08)
|
Toplotni pretok od zunaj preko gradbenih delov |
Temperaturni korekcijski dejavnik Fxi |
|
Zunanji zid, okna |
1,0 |
|
Streha (kot sistemska meja) |
1,0 |
|
Zgornja nadstropja (podstrešje neizgrajeno) |
0,8 |
|
Stranski zid |
0,8 |
|
Stene in stropi v neogrevanih prostorih |
0,5 |
|
Spodnji gradbeni zaključek - Kletna plošča - stene neogrevanih prostorov - Pohodna plošča nad zemljo - Površina ogrevane kleti proti zemlji |
0,6 |
Rešitev je:
1. Direktno solarno dobljena toplota: formula številka 1
Formula št. 1
|
Up QSd = 0,024 • lp,M • FS • FCe • FFe • ge • (FCw • gw • Aw + αsp • Ap • -------- ) • tM [kWh/Marec] Upe
|
= 0,024 • 80 • 0,9 • 1,0 • 0,9 • 0,522 • [1,0 • 0,649 • 0,58 • 7,5 + 0,8 • 12 • (0,22/7,69)] • 31
= 0,812 • (2,823 + 0,275) •31 = 0,812 • 3,1 • 31 = 78,03 kWh/M,Marec
2. Posredno solarno dobljena toplota: formula številka 2
|
UP Qsi = 0,024 • (1 - Fu) • Fs • Fce • FFe • ge • (∑ lsi,M • αsi • Ai - llp,M • αsp • Ap • -------- ) • tM [kWh/M] Upe
|
= 0,024 • (1- 0,5) • 0,9 • 1,0 • 0,9 • 0,522 • [82 • 0,8 • 11,00 - 80 •0,8 • 12 •(0,22/7,69)] • 31
= 0,0051 • (721,6 - 21,97) • 31 = 0,0051 • 699,63 • 31 = 110,6 kWh/M,Marec
Solarno pridobljena toplota za mesec marec se izračuna po formuli številka 2
|
QSs = QSd + QSi = 78,03 + 110,6 = 188,63 kWh/M,Marec
|
Da bi lahko izračunali pridobljeno toploto skozi celo leto, je po predhodnem vzorcu treba narediti izračun za ostale mesece.
Preberite še:
Dvoslojni zidPlavalni bazen
Kaminska peč vgrajena v dimnik
Mere za namestitev kuhinjske opreme
Plus energijska hiša
Minimalna potrebna toplotna zaščita
Okna
Odvajanje vode z dvorišča
Toplotne črpalke - o toplotnih črpalkah
Optični učinki barve v prostoru
Kakovost vode iz lastnega vira
Lokalno ogrevanje prostorov
Voda za pitje v Sloveniji
Oprema kopalnice
Kotel Junkers
Vgradnja strešnega okna
Brunarica, najboljši način za gradnjo
Voda – dragocena dobrota
