Okna

Okna, še posebej tista v starejših zgradbah, imajo za energijski standard zgradbe pogosto precenjeno vrednost. Dejansko igrajo transmisijske toplotne izgube skozi okna, na osnovi običajno majhne površine, na skupno površino ovoja zgradbe samo manjšo vlogo. Veliko bolj pomembne so toplotne izgube zaradi zračne tesnosti, kar je zelo pogosta slabost starih oken.

Zato je treba vedno preveriti, ali imajo okna vstavljena tesnila. Tudi pri obstoječih tesnilih je treba dobro preveriti ali se okna dejansko tesno zapirajo, ali je tesnilna votlina dovolj trdna, na primer, če so okenska krila slabo naravnana.

Pritisnite na licu mesta okensko krilo trdno v okvir. Če je bilo okno predhodno netesno, ker tesnilo ni bilo dobro vstavljeno v okenski okvir, bo zunanji ropot v prostoru naenkrat postal komaj slišen. To je tudi najpreprostejši test okna, ki ponazarja na slabo tesnjenje. Pogosto je tudi vgrajeno okno, pomanjkljivo vgrajeno, tako, da spoji med okenskim podbojem in zidom niso tesno izvedeni. V drugem primeru lahko ravno tukaj s pomočjo Blower-Door-Testa pridobimo najbolj točne podatke.

Okenski okvirji, ki niso dovolj močno zasidrani v zid, so med odpiranjem in zapiranjem kril ter zaradi vpliva vetra močno obremenjeni ter se premikajo. Ker se okvirji lahko premaknejo, so krila bolj obremenjena in se zato slabo zapirajo oziroma odpirajo. Prav tako je močno obremenjeno tudi okovje. Stik med okvirjem in zidom pa ni več popolnoma tesen.

Pri dvoslojni zasteklitvi so stara okna z vmesnim prostorom med stekloma približno 10 cm in več, z dvojnim izolacijskim steklom izdelane nekje med šestdesetim in osemdesetim letom prejšnjega stoletja, slaba, dejansko zanič. Samo vezano okno iz šestdesetih let je sestavljeno iz dveh sklopljenih posameznih kril, ki imajo zaradi majhnega vmesnega prostora med šipama slabo izolacijsko vrednost. Šele uvajanje toplotno izolacijskega stekla s parno zapornim steklom (od konca 80 let naprej), imajo U-vrednost občutno izboljšano zasteklitve.

Za odkrivanje toplotne izolacije zasteklitve so merilniki, ki kažejo na obstoj kovinskih par na steklu. Moderne dvoslojne zasteklitve izgubljajo približno eno tretjino toplote proti starim izolacijskim steklom, moderne tri slojne pa samo še eno četrtino.

V obstoječih stavbah so v glavnem vgrajena lesena okna, ki tudi zahtevajo redno vzdrževanje. Še posebej na zahodni strani bo okvir okna in okensko okovje precej izpostavljeno vremenskim vplivom. Proti poškodbam zaščitimo lesena okna z zaščitnim Lazur premazom, ki pa ima omejeno obstojnost in lahko, če okno ni dobro zaščiteno, na lesu povzroči nepopravljivo škodo.

Pri starih oknih je treba preveriti, če so posamezna okenska krila tako močno razmajana, da jih ni več mogoče tesno zapreti. Če bi bila v okna takoj vgrajena ali prilepljena tesnila, bi lahko bila samo zunanja okenska krila netesna. Tudi za okna velja, da mora biti konstrukcija znotraj tesnejš,a kot z zunanje strani. Če ni tako, se lahko zgodi, da pride do velikega rosenja na zunanjem steklu, kar je precej obremenjujoče za okenski okvir, krila in okovje.

Pogosto je okensko okovje pravzaprav slaba točka okna. Z izrabo okovja le ti ne delujejo več v skladu s predpisanimi standardi in so v okenskem okvirju ali krilu kasneje razmajani. To velja predvsem za okna iz plastične mase. Okna se ne dajo več natančno naravnati in prilagoditi za uporabo.

I.K.