Kletna plošča

Izgradnja kleti do kletne plošče pomeni začetek fizične gradnje objekta oziroma prva gradbena faza. V prvo gradbeno fazo je zajetih več gradbenih del, denimo priprava terena, priprava gradbišča, zakoličenje objekta, izkop gradbene jame ter postavitev temeljev in temeljne plošče.

Ali želimo imeti klet? Na to vprašanje si moramo odgovoriti najkasneje pri drugi gradbeni fazi. Odločitev za kletne prostore je odvisna od želja, ki jih imamo glede objekta, v katerem želimo bivati. Vendar je precej odvisna tudi od podlage, na katero bomo objekt gradili. Pri gradnji kletnih prostorov gre predvsem za pravilno izvedbo zasipa kletnih zidov, da se ti kasneje preveč ne posedajo.

Podzemni deli zgradbe so v neposrednem stiku z zemljo. Izoliranje teh delov izvajamo iz zunanje strani. Zazidalna zemljišča so draga, zato skušamo čim gospodarneje izrabiti prostor tudi v kletnih delih zgradb in jih večkrat tudi ogrevamo. Toplotna izolacija, ki je položena preko hidroizolacije z zunanje strani kletnih sten, izolira podzemne stene zgradbe, brez toplotnih mostov in hkrati ščiti hidroizolacijo pred mehanskimi poškodbami.

Kletna plošča v starejših neogrevanih kleteh ima komaj omembe vredno toplotno zaščito. Hkrati kletna plošča izdelana iz železobetona in stoji v neposredni povezavi z betoniranimi zunanjimi zidovi. Slabost takšnega načina gradnje kleti je, zaradi neizoliranega betonskega cokla, kar povzroča velike toplotne izgube. Na posnetkih s termovizijsko toplotno kamero je mogoče videti, da neizolirani kletni cokel, pri obstoječih zgradbah, izstopa kot najtoplejši nevidni odvajalec toplote.

Tako velike toplotne izgube v zgradbah z neogrevano kletjo se v okviru EnEV obravnava ločeno. Toplotne izgube v normalnih primerih se v kleti po EnEV prikrojijo, četudi se temperatura razlikuje med kletjo in ogrevano površino in je za izračun določen  korekcijski faktor za vrednost Fx. Je pa v neizolirani kleti zaradi nekaterih gospodinjskih naprav, na primer: pralnega stroja, sušilnika za perilo ali zaradi zamrzovalne skrinje, temperatura le redko izpod 12 °C.

Iz tehničnega pogleda v področju kletne plošče najpogosteje najdemo problem s plesnijo, ki se širi vzdolž cokla na zunanjih zidovih. Tukaj je pravzaprav odtok toplote tudi največji, vendar odtok toplote ne poteka navzdol kot bi pričakovali, temveč navzven skozi stene kleti. 

Skozi stene kleti in tal ne sme vdirati voda ali obstajati vlaga. Glede na konstrukcijsko sestavo zgradbe in razmere podzemne vlage ali tokov, vgradimo eno ali večslojno hidroizolacijo ali pa naredimo kletne stene iz betona, neprepustnega za vodo. Zaradi neprepustnosti zemlje moramo zagotoviti primerno drenažo. Za uporabo so primerne plošče iz ekstrudiranega polistirena, s katerimi hkrati zagotovimo hidroizolacijo, toplotno izolacijo in drenažo.

I.K.