Rešitev, proti grožnjam zdravnikov

Plačilo nadurnega dela za mnoga podjetja pomeni velik strošek. Enako je tudi za zdravstvo. Ne samo dodatek v višini 50 % za nadurno delo, še višji so stroški za prispevke, ki jih morajo plačati podjetja in razne ustanove. In ne samo plačilo za nadure, zdravniki prejemajo še dodatek za dežurstva itn..

Ne samo, da bi zdravnikom morali preprečiti grožnje, da bodo stavkali in da bodo kot posledica dolge čakalne vrste. Ministrstvo bi moralo za zdravnike uvesti, predvsem za tiste, ki se sklicujejo na nadurno delo, delovni čas v treh izmenah. S tem bi rešili tudi probleme številnim medicinskim sestram, ko ponoči velikokrat ne vedo, ali je primer resnično toliko nujen, da bi morala v času dežurstva zdravnika prebuditi, ko ta spi. Da se to dogaja je resnica. To sem velikokrat slišal na lastna ušesa. V bolnici sem bil hospitaliziran kar pogosto in sem imel priložnost vse to slišati na lastna ušesa.

Če bo ministrstvo moralo prisluhniti zdravnikom, bi to moralo še prej prisluhniti številnim drugim delavcem. Tudi v drugih službah opravljajo številni delavci veliko težje in odgovornejše delo. Ni samo zdravnikovo delo vedno najodgovornejše. Zato se prav slednji ne smejo obnašati tako neodgovorno in izsiljevalno. Z grožnjami, ki smo jim priča prav iz vrst zdravnikov, bi se morali zavedati, da delavci, ki opravljajo najtežja dela v proizvodnji, ob tekočem traku in tudi v nočni izmeni so tisti, ki jim s svojim težkim delom zagotavljajo njihov relativno dober zaslužek.

Zaradi številnih izsiljevanj zdravnikov in drugih zaposlenih v javnih službah trpi prav eksistenca tistih delavcev z najtežjim delom. Šele, ko bo država poskrbela, za višjo socialno varnost, predvsem pa za višji standard za vse državljane, bodo zdravniške in podobne stavke postale razumljive. Sam sem mnenja, da imajo zdravniki vsega preveč, le dela imajo premalo.

Samo groziti in organizirati stavke, s katerimi grozijo posamezni sindikalni vodje, bi jim svetoval, da naj tudi oni skušajo pomagati državi, da najde rešitev, ki nas bo popeljala iz krize. Ko jih poslušaš, dobiš vtis, da so najpametnejši in oni vedo vse.

Samo hujskanje sindikalnih vodij na javnih mestih dokazuje, da tem ljudem v sindikatu ni hudega. Za nedelo in ob visoki članarini je delo v sindikatu zelo privlačno. Z metanjem granitnih kock in podobnim početjem, delajo ubobožani državi dodatno škodo. S takim početjem pa padamo samo v globjo krizo.

Sindikalnim vodjem oziroma za delo nesposobnim ljudem, smo včasih rekli, če nisi dober za delo, pa pojdi v sindikat in zagotovo se nismo motili.