Lotanje bakrenih cevi

Mehko spajkanje poteka pri delovni temperaturi do 450 °C. S spajkanjem dosežemo trdne povezave, tako, da lahko to metodo uporabimo za različne namene. Talilna temperatura za spajkanje je dovolj visoka, da je ta postopek mogoče uporabiti tudi za izvajanje vročevodnih ogrevalnih sistemov. Baker ima veliko višji toplotni raztezek kot jeklo, zato je treba pri vgrajevanju cevne instalacije predvideti vse možnosti raztezkov. Zaradi raztezanja je lahko spojna vez po nepotrebnem močno obremenjena, zaradi česar se kot posledica lahko pojavi netesni spoj ali celo prelom na spojnem mestu.

Vse cevne povezave morajo biti izvedene z oblikovno stabilnimi, spojnimi, veznimi kosi, iz bakra, medenine ali  rdeče litine. Okoli spojnega mesta je treba enakomerno vnesti talilno pasto za spajkanje (0,25 do 0,3 mm, po dimenziji cevi), da zagotovimo maksimalno trdnost in dobro tesnost spojnega dela. V kolikor cev ni popolnoma okrogla, jo je potrebno, pred izvedbo spajkanja obvezno, kalibrirati.

Slika - Prenosni električno uporni spajkalnik za mehko spajkanje bakrenih cevi

Oblikovni kosi za spajkanje so izdelani kot cevni loki, T kosi, prehodni kosi, reducirke, objemke itn. Notranji premeri oblikovnih delov so standardizirani in prilagojeni zunanjemu premeru cevi. Na splošno, cev vstavimo v oblikovni del, kar pomeni, da ga spajkamo na njegovi notranji strani. Zunanje spajkanje, kjer je cev nataknjena preko oblikovnega kosa, niso v navadi.

Pred spajkanjem moramo površino cevi in površino oblikovnega dela, kjer bomo izvedli spajkanje,  dobro očistiti. To izvedemo z jeklenim volnenim trakom ali smirkovim jeklenim platnom. Pred pričetkom spajkanja lahko pripravimo več povezav in jih nato spajkamo po vrsti.

Običajno izvajamo mehko spajkanje pri cevnih instalacijah pri temperaturi med 250 in 350 °C. Da je ta temperatura dosežena zaznamo po sledečem; pri temperaturi okoli 200 °C izparevajo posamezne sestavine talila na spajkalnem mestu ter se pojavi majhen dimni oblaček. Žica za spajkanje se doda pred plamen na ogreto cev, kjer se stopi. Spajko (lot) nato v delčku sekunde zalijemo na spajkalnem mestu. Nadalje po kapljicah nanašamo sredstvo za spajkanje na spojni del. Na koncu, če je potrebno, odvečno talilno sredstvo odstranimo.

Spajkanje opravimo v določenem zaporedju in sicer:

1.  Cev odrežemo na mero točno pod pravim kotom in zbrusimo.

2.  Cev pregledamo in, če ni okrogla jo kalibriramo ter nato, z oblikovnim delom preverimo,  

     če je okrogla.

3.  Spajkalni del na cevi in na oblikovnem delu očistimo do svetlega sijaja, da odstranimo  

     eventualne ostružke in podobno. S krpo ali papirjem obrišemo spojni del oziroma ga  

     izpihamo. Ostanke lahko očistimo tudi z jekleno žično ščetko.

4.  Talilno sredstvo (ne na debelo) nanesemo na konec cevi.

5.  Cev vstavimo do nastavka v oblikovnem delu.

6.  Cev in oblikovni del s plamenom ogrevamo tako dolgo, da začne talilno sredstvo 

     izparevati.

7.  Plamen odmaknemo in dovajamo sredstvo (žico) za spajkanje.

8.  Talilno sredstvo odstranimo.

Za spajkanje uporabljamo:

-  Plin Propan - zrak - gorilnik

-  Plin Acetilen - kisik - plamenski gorilnik

-  Spajkalnik

-  Elektro uporni spajkalnik (slika), za brez plamensko spajkanje, ki ga uporabljamo v  

   požarno ogroženih območjih (v starih oziroma  lesenih zgradbah).