Zamenjava stekel v starem okenskem okvirju

Z vprašanjem, kakšno okno izbrati se srečamo tako, pri novogradnjah, kot tudi pri zamenjavi oken na obstoječih zgradbah. Pri obstoječih zgradbah imamo predvsem dve možnosti. Ali obstoječa okna sanirati ali jih zamenjati z novimi.

Zamenjava stekel, je zagotovo najboljša rešitev, ki pa jo še žal le redko uporabljamo. Samo dodatno tesnjenje oken s posebnimi tesnili je premalo. Bo pa zagotovo velika priložnost za tiste, ki želijo nekatera dela opraviti sami in posledično prihraniti kar nekaj denarja. Če pa bo to delo opravil usposobljeni mojster, bo zadovoljstvo še veliko večje.

Naslednji opis nam prikaže vzroke, zaradi katerih je potrebno sanirati okna

-          Dotrajanost oken (okenski okvirji, okovje)

-          Zračna tesnost

-          Nezadovoljiva toplotna izolacija zasteklitve (preprosta zasteklitev ali star sistem dvojne zasteklitve)

-          Neugoden položaj vgradnje (toplotni mostovi)

Zamenjava oken

Stara okna kompletno zamenjamo z novimi. Zamenjava oken je zelo priljubljena, čeprav povzroči nemalo problemov. Z novimi okni prihaja na zunanjih stenah objekta do rosenja in posledično do plesni. Relativna vlažnost v takih prostorih zmeraj narašča. Ogrevanje in prezračevanje se mora v takih objektih prilagoditi na nova razmerja. Nova okna niso več najslabši gradbeni element, ki so povzročitelj nižjih notranjih temperatur na objektu. Ležijo v temperaturnih mejah toplotnih mostov (okenske špalete, zunanji koti). Preden stanovalec opazi rosenje na okenskih steklih in stanovanje prezrači, vlaga že vstopi preko toplotnih mostov in povzroči plesen. Slika št. 1 prikazuje konstrukcijo novega okna.

Slika 1 - Konstrukcija novega okna

Pri zamenjavi oken je priporočljivo istočasno zaščiti objekt s toplotno izolacijo. S tem ukrepom minimaliziramo vpliv toplotnih mostov. V takem primeru lahko okna namestimo na zunanji rob stene in jih povežemo s fasado. V kolikor fasade ne nameravamo toplotno izolirati, moramo dobro preučiti gradbeno fizikalne pogoje. Ena izmed možnosti je, da dodatno toplotno izoliramo okenske špalete ali na zunanjo steno oziroma, v okensko špaleto vgradimo prezračevalno napravo.

Razlikujemo dva načina zamenjave oken:

1.     Demontaža kompletnih oken in vgradnja novih. V tem primeru lahko spremenimo položaj okna in ga pomaknemo do zunanjega roba stene.

2.     Vgradnja PVC oken, tako imenovana nadgradnja. Pri taki zamenjavi odpadejo zidarska dela. Ta način je zelo priljubljen in se ga mnogi poslužujejo. Problem nastane samo, če so bila stara okna slabo vgrajena.

Dodatno okensko krilo pri obstoječih oknih

Pri tem načinu staro okno ostane. Namestimo mu dodatno okensko krilo (glej sliko št. 2) in dobimo tako imenovano povezovalno okno. Drugi način je, da dodamo še eno okno, običajno z notranje strani. Taka okna imenujemo kasetna okna. Da se izognemo rosenju, mora biti tesnost notranjega okna zmeraj večja, za dosego predpisane zahteve, toplotno izolirane zasteklitve. Pri enostavni zasteklitvi je potrebno steklo dodatno toplotno izolirati.

Slika 2 - Dodatno vgrajeno okensko steklo

Zamenjava stekel

Zaradi teže same šipe in velikega prečnega profila, je priporočljiva zamenjava stekel samo pri oknih, ki so že imela izolacijsko zasteklitev. Pri dobro ohranjenih oknih iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja, je ta način smiseln. Predvsem pri okenskih okvirjih, izdelanih iz tropskega lesa. Ta način je finančno najugodnejši. Če ne obnavljamo fasade je ta način primernejši, kot zamenjava celotnega okna. Povečamo toplotno izolacijo (stekla so enaka kot pri novih oknih). Do povečanja relativne vlažnosti in posledično do nastanka plesni ne pride, ker se tesnost, v okenskem okvirju ne poveča. Toplotne izgube preko stekel se občutno znižajo. Oblika dobro ohranjene fasade pa se pri obnovi oken ne poškoduje. Dela so enostavna in jih lahko opravi vsak posameznik ali mojster, ki poseduje nekaj spretnosti in primernega orodja.

Slika 3 - Zamenjava stekel v obstoječih okenskih okvirjih

Pri steklarju je potrebno naročiti stekla, ki jih predhodno točno izmerimo, da ne bodo nastali problemi pri vstavljanju v obstoječe okvirje. Po vstavitvi stekel v okenske okvirje, je potrebno prilagoditi še lesene letve in preveriti tesnjenje okenskega okvirja (slika št. 3).

Zatesnitev oken

Pri ponovni zatesnitvi oken (reže med okenskimi krili in okenskim okvirjem) se moteča izguba zmanjša. Na voljo imamo lepljiva tesnila različnih profilov. Ta način je potrebno večkrat obnavljati zaradi slabega oprijema lepila na tesnilu. Tesnilo moramo nalepiti tako, da ne prihaja do stranskega pritiska na tesnilo, pri zapiranju oken (slika št. 4). Zamuden, toda učinkovit način je saniranje rež, ki nastanejo v oknih. Za pritrditev tesnila najpogosteje uporabljamo lepilo neopren ali silikon. Spremljati moramo povečano relativno vlažnost, ki se pojavi pri sanaciji starih oken.

Slika 4 - Zatesnitev starih okenskih okvirjev in kril

 Dimenzioniranje in energetski izkoristek

Predpisana zahteva pri zamenjavi oken iz leta 2009 je priporočena U-vrednost celotnega okenskega elementa (okenski okvir in zasteklitev), 1,30 W/(m²K). To danes brez težav dosežemo s toplotno izolacijsko dvojno zasteklitvijo, U_g = 1,10 W(m²K) in s termično izboljšanim okenskim okvirjem, iz plastike ali lesa. Več težav nastane pri kovinskih okenskih okvirjih. Na tržišču so delno že odgovarjajoči kovinski okenski profili. V kratkem bodo tudi ti profili postali standard za izdelavo oken.

Pri oknih s posebno zasteklitvijo (zvočna izolacija, protipožarna zasteklitev, kot tudi proti vlomna zasteklitev) znaša U_g vrednost 2,00 W/(m²K). V kolikor se zamenja zasteklitev z novimi stekli, je potrebno upoštevati novo zakonodajo, kjer je predpisana minimalna U-vrednost za steklo U_g = 1,10 W(m²K) in za kompletno okno U_g = 1,60 W(m²K). 

Energetski prihranek je odvisen od površine oken na objektu. Pri starejših zgradbah z luknjičasto fasado je energetski prihranek oken majhen. Poveča pa se pri zamenjavi oziroma sanaciji oken z velikimi površinami. V vsakem primeru govorimo o relativno dragih posegih, z dolgoročno amortizacijo.