Vetrna energija

Izkoriščanje vetra na lastnem zemljišču je zaradi rotorja težko izvedljivo. V zadnjem času opažamo manjše vetrnice za zasebno uporabo. Moderne vetrne turbine so v grobem sestavljene iz štirih komponent: rotorja, kabine, stolpa in senzorjev ter kontrol. V glavnem izkoriščajo moč vetra in jo pretvorijo v mehansko energijo.

Več kot 5 % porabe električne energije v nekaterih državah EU, je bilo doseženo že leta 2006 s pomočjo vetrne energije. K temu je največ prispevalo okoli 19 tisoč vgrajenih velikih vetrnic. Manjše zasebne vetrnice še za enkrat nimajo pomembne vloge. To je pogojeno tudi s tem, da vetrnice postavljamo na področjih, kjer piha konstanten veter, po drugi strani pa za dobro delovanje vetrnih naprav, potrebujemo velike rotorje, ki omogočajo večji izkoristek vetrne energije in jih je težko ali kmalu, nemogoče namestiti na majhnih zemljiščih. Na sliki je prikazana sestava večje vetrnice.

Slika - Sestava turbine

Vrste vetrnih turbin

Vetrne turbine delimo na turbine s horizontalno osjo rotorja in turbine z vertikalno osjo rotorja ter neopredeljene turbine.

Zgradba turbine

Turbine s horizontalno osjo in turbine z vertikalno osjo, imajo svoje prednosti in slabosti. Generator in zavore pri turbinah s horizontalno osjo, najdemo spravljene na vrhu stolpa v ohišju. Elise so, zaradi težnosti pri vrtenju, izpostavljene konstantnemu vetru, rotor pa mora biti pravilno obrnjen, glede na smer vetra. Običajno postavimo turbine na visoke stolpe, kjer je močnejši veter.

Pri turbinah z vertikalno osjo pa generator in zavore najdemo na tleh. Elise niso izpostavljene velikemu vetru, tudi smeri rotorja nam ni treba prilagajati, glede na smer vetra. Z njimi pa žal ne moremo loviti močnejšega vetra na višinah. Elise so obremenjene s spreminjajočim uporom, glede na vrtenje.

Obstaja tudi vrsta manjših naprav s primernimi vetrnimi rotorji, za hišno uporabo. Če živite na območju, kjer piha konstanten veter, na primer ob obali, je taka naprava smiselna in služi za podporo foto napetostne naprave. Problem je tudi, da takšne vetrnice povzročajo velik hrup, zato v strnjenih naseljih niso najbolj priporočljive. 

Najpogosteje uporabljamo vetrnice kot samostojno enoto za napajanje z električno energijo. Primerne so predvsem na odročnih kmetijah ali pa jih povežemo v skupno vetrno elektrarno.  Optimalno so obrnjene v smeri vetra. Razmik med turbinami mora znašati vsaj 8 -12 polmerov rotorja in v bočni. 2 - 4 polmere.

Pri gradnji vetrnih turbin je treba upoštevati tudi vizualno podobo. Veliki stebri z ogromnimi elisami niso privlačni na pogled, še posebej, če so postavljene na obali in kvarijo pogled na morje.