Subvencioniranje rabe trajnih virov energije

Kadar želi država vzpodbuditi neko dejavnost, to običajno izvede z neko obliko »državne pomoči« končnemu koristniku. Takšno pomoč daje na podlagi dokumentirane vloge prosilca po izvedbi ustreznega ukrepa. Pomoč se lahko v posameznih primerih odobri vnaprej s sklepom pristojnega organa, izplača pa se po predložitvi vseh dokazil o izvedbi posameznega ukrepa. Na področju energetike in rabe obnovljivih virov energije ima največ izkušenj v Sloveniji Ministrstvo za okolje in prostor preko svojih institucij. Največkrat pa je takšna oblika pomoči odvisna od predvidenih finančnih sredstev v ta namen in tudi od števila prosilcev, včasih pa tudi od hotenja posameznega organa, komu želi pomagati v startu.

Vsem je poznana napoved klimatskih sprememb in tudi vzroki za te spremembe zaradi segrevanja ozračja, kar se pripisuje povečanim toplogrednim emisijam kot posledica vedno večje rabe fosilnih goriv. S ciljem zmanjšanja teh emisij je Republika Slovenija ratificirala Kyotski protokol. Letošnjo jesen se predvideva podaljšanje in povečanje obveznosti podpisnic.

V tem trenutku je odprtih kar nekaj možnosti takšne pomoči občanom za energetsko varčne gradnje, subvencioniranju daljinskega ogrevanja in ogrevanju večstanovanjskih objektov z biomaso.

Članice EU se pogovarjajo o obveznem dvigu zmanjševanja toplogrednih emisij in o povečanju rabe obnovljivih virov energije za 25%. Cilj naj bi dosegli do leta 2020, glede na stanje določenega dne v preteklosti. Nedoseganje cilja se bo kaznovalo z obveznim nakupom »emisijskih kuponov« zaradi nedoseženega znižanja toplogrednih emisij in ustrezno dogovorjeno denarno kaznijo. Torej plačevanje v skupno evropsko blagajno zaradi neizpolnjevanja dogovorjene obveznosti.

Temu pa se država lahko izogne tako, da investitorjem pomaga doseči zastavljene cilje z nepovratnimi sredstvi. Iz izkušenj pri katerikoli dejavnosti vemo, da nam tudi napisani rok ne pomeni vzpodbude, ampak vse običajno delamo »tik pred zdajci«, zato je potrebno v vse naslednje državne proračune vnesti del sredstev, namenjenih za subvencioniranje aktivnosti za izpolnjevanje sprejetih obvez zmanjšanja toplogrednih emisij in povečanja rabe obnovljivih virov energije.

In sedaj smo pri naslednjem vprašanju: Koliko poleg obstoječega subvencioniranja povečati in komu na ta način prispevati k uvedbi nove tehnologije.

Država Slovenija je pet let subvencionirala vgradnjo toplotnih črpalk z rabo energije zemlje in podzemne vode po enostavnem ključu. Vsak investitor se je lahko prijavil na javni razpis za razdelitev subvencij, tako da je enostavno dokumentiral izvedbo takšne aktivnosti ter prejel po obdelavi njegove vloge sredstva na tekoči račun.

Država pa je to obliko pomoči investitorjem ukinila z razlogom, da te toplotne črpalke potrebujejo za svoje obratovanje električno energijo, kjer se pri proizvodnji ustvarjajo toplogredne emisije. V ta namen ministrstvo na svoji spletni strani objavlja naslednje podatke: Izpust CO₂ pri proizvodnji 1 kWh električne energije je 0,56 kg/kWh. Pri izgorevanju 1 kg kurilnega olja, preračunano na enoto toplotne energije pa pride do izpusta CO₂ 0,275 kg/kWh oziroma 2,6 kg CO₂. Poleg objavljamo graf o proizvodnji električne energije v Sloveniji po vrstah proizvajalcev za več let ( 2002-2007 ).

Slika: Proizvodnja električne energije v Sloveniji, 2002-2007. (Vir: RS Ministrstvo za gospodarstvo)

Upoštevajoč, da v Sloveniji proizvedemo cca 40% električne energije v termoelektrarnah, to pomeni, da 60% električne energije proizvedemo brez toplogrednih emisij. In ker porabniki nimamo ločenih števcev za porabo električne energije, to pomeni, da povprečno proizvedemo 0,336 kg emisij na proizvedeno kilovatno uro električne energije. To v nadaljevanju pomeni naslednji rezultat:

V Sloveniji se vgrajujejo toplotne črpalke zemlja/voda in voda/voda s povprečno nazivno močjo 10 kW. Takšna toplotna črpalka nadomesti letno porabo približno 2500 l kurilnega olja. Torej tako lahko zmanjšamo naš letni izpust za 6500 kg CO₂. Ker toplotna črpalka porabi za svoje obratovanje v 1800 urah 4500 kWh, se povprečno soproizvede 1512 kg CO₂ .

Iz povedanega izhaja, da ena vgrajena toplotna črpalka z nazivno močjo 10 kW nadomesti porabo 2500 l kurilnega olja. S tem ne proizvede 6500 kg emisij CO₂, ampak posredno povzroči emisijo CO₂ v količini 1512 kg zaradi proizvodnje električne energije.

Iz tega sledi naprej, da električno energijo proizvedejo slovenski proizvajalci, torej je zaposlena domača delovna sila, toplotno črpalko vgradijo domači delavci in velika večina vgrajenih toplotnih črpalk je slovenske proizvodnje.

Istočasno pa se z vsako vgrajeno toplotno črpalko zmanjša uvoz naftnega derivata. Res je, da je uvoznik/trgovec prikrajšan za svoj del prodajne cene, res je tudi, da je tudi država prikrajšana za trošarino, vse to pa ne more nadomestiti pozitivnih učinkov, ki jih prinašajo vgrajene toplotne črpalke.

V nadaljevanju se je bati, da je uvozniški lobi toliko močan, da lahko preobrne državno razmišljanje sebi v prid in ne v korist našega občana. Ampak tudi to vprašanje bodo morale pristojne službe rešiti. Pri tem je potrebno biti pozoren tudi na tehnološki razvoj lastne države, saj je razvojna pot pri ogrevanju usmerjena k vedno popolnejšemu razvoju toplotnih črpalk in pogojev za njihovo vgradnjo.

Zaključek je torej enostaven: investitorjem v  toplotne črpalke zemlja/voda in voda/voda je potrebno omogočiti enak položaj do nepovratnih sredstev, kot ga imajo investitorji, ki investirajo v celotno energetsko obnovo svojega objekta.

Istočasno pa je potrebno rešiti tudi subvencije za pravne osebe in samostojne podjetnike, saj so to potencialni graditelji novih poslovnih objektov in s pravilnim opremljanjem svojih objektov z energetsko varčnimi sistemi vsi pridobimo največ.

Pri tem je potrebno navesti, da so v preteklem letu v sosednji Avstriji vgradili cca 3000 toplotnih črpalk (v glavnem zemlja/voda in slabih 10% voda/voda). Ker je Avstrija trikrat večja kakor Slovenija, si v nadaljevanju lahko preračunate dolgoročno, kakšen pozitiven gospodarski učinek prinaša takšna novogradnja.

Kranj, 27.7.2009                                                             IOVE

                                                                                 Božo Dukić