Segmentni lok

Vročevodne cevi zaradi njihovega velikega premera ne upogibamo, temveč jih sestavljamo kot posamične segmentne loke. Segmente izrežemo iz določene cevi, brez izgub. Pri ceveh iz pločevine je potrebno upoštevati njihovo zaporedje, kar pri ceveh ni potrebno.

Paziti moramo samo na kot rezanja. Segmentni lok označimo po številu vmesnih kosov. Enodelni lok ima en vmesni del (glej sliko št. 1 (83), tridelni lok 3 (slika št. 2 (85)) itn.. Vsak vmesni kos razdelimo na dva dela - reza. Vsak tak rez je na obeh stikih.

Slika 1 - Enodelni segmentni lok: 1 x 2 + 2 = 4 rezi    

Za razdelitev izračunamo:

Slika 2 - Razdelitev ravne cevi. Kotni rez znaša za  enodelni lok (4 rezi) = 90^o/4 = 22,5^o

Glede na število rezov določimo lok med osjo cevi in rezom žage, oziroma zvarom (slika št. 3 (84) in št. 4 (86).

Slika 3 - Tridelni segmentni lok: 3 x 2 + 2 = 8 rezov

Kot reza znaša:

Slika 4 - Razdelitev ravne cevi. Kotni rez znaša 90^o/8 = 11,25^o

Pred označbo rezov označimo te 4 osi, kot plaščne linije na cevi. Najpreprosteje je, če z metrom razdelimo obseg cevi na štiri enake dele. Te plaščne linije označimo približno 1 cm levo in desno, od vsakega reza, da dobimo za varjenje točno orientacijo in, da kosov med seboj ne obrnemo.

Najbolje je, da cevi žagamo. Tako lahko točno določimo lok. Takšne loke, strokovnjaki, v praksi najpogosteje izrezujejo z avtogenim rezanjem, kar je tudi enostavnejši način. Za avtogeno rezanje je potrebno pripraviti šablono, s katero določimo robove rezanja (slika št. 5 (87). Obseg cevi razdelimo na 12 delov, upoštevati pa moramo dolžino posameznih plaščnih linij, ki jih prenesemo na obseg cevi.

Slika 5 - Izdelava šablone, pri avtogenem rezanju

Izdelava tridelnega segmentnega loka

Na sliki št. 6 (88) je risba poizkusnega kosa enodelnega segmentnega loka. Zahtevane so končne mere za razmak spodnjega roba spodnje plošče, do sredine cevi s premerom DN 100 mm in do zgornjega  roba prirobnice 265 mm. Pri izdelavi se priporoča, da najprej oblikujemo poličko na pravokotno cev. Torej prej, ko jo odrežemo, toliko lažje dosežemo zahtevane mere.

Najprej določimo mero zgornjega roba prirobnice do B, dolžino cevne osi oziroma plaščne linije do prvega reza. Slika št. 6 (88) nam pokaže, da je oddaljenost točk A in B (trikotna stran c) točno v sredini, mer kratke (15 mm) in dolge (90 mm) segmentne linije, kar odgovarja polovici vsote obeh mer:

Slika 6 - Del poizkusnega kosa, kjer je prikazana izmera enodelnega segmentnega loka

Ko imamo ta podatek, lahko v enakokrakem pravokotnem trikotniku ABC določimo krajšo stran. Po Pitagorovem izreku je vsota kvadratov a in b nad katetama, enaka vsoti kvadratov nad hipotenuzo c.

da sta a in b enake dolžine, je potrebno izračunati

Tudi a lahko določimo s pomočjo kotne funkcije

Kot zlato pravilo velja

V skrajnem primeru lahko tudi iz skice, kot jo prikazuje slika št. 7 (89) povzamemo mere v merilu 1 : 1.

Slika 7 - Skica za določanje razdalje a

Sedaj je dolžina nevtralne dolžine plašča od zgornjega roba plošče do B določljiva.

In znaša:

Pri označbi je potrebno ravno tako, kot pri rezanju upoštevati, da leži predvidena nevtralna plaščna linija točno nad osjo cevi, slika št. 8 (90). Pri rezanju se moramo točno držati kota. Vsaka netočnost se pri povezovanju podvoji.

Kot rezanja je

Slika 8 - Pri vseh delih mora biti nevtralna plaščna linija točno nad osjo cevi, tako, da ne pride do zasuka segmentnega loka.