Oboki in loki

Lok in obok sta nosilni konstrukciji z ukrivljeno osjo. Loke in oboke zidamo v opažih. Oboji so ukrivljene prostorske tvorbe. Najbolj znani oboki so: bevčasti obok, križni obok, kupola in češka kupola.

Obok in lok sta nosilni konstrukciji z ukrivljeno osjo. Poznamo nosilne konstrukcije, ki so statično določene, kar pomeni, da zadoščajo za določitev reakcij ravnotežnostni pogoji statike. Poznamo tudi statično nedoločene konstrukcije, kar pomeni, da za določitev reakcij ravnotežnostni pogoji statike ne zadoščajo, ampak da moramo upoštevati še elasticitetne pogoje.

Slika 1 - Bevčasti obok (statično 3 - krat nedoločen)

Lok brez tečajev oziroma polno vpeti lok (na primer bevčasti obok) je celo trikrat statično nedoločena konstrukcija; vrednost, smer in prijemališče reakcij moremo določiti le z elasticitetnimi enačbami. Take oblike lokov uporabljamo pri manjših razpetinah (L) od 1 - 25 m in pri višini (f) približno L/8.

Bevčasti obok (slika 1) in kupola obremenjujeta ponavadi ležišče po celem nosilnem zidu, medtem ko križni obok in češka kupola le posamezne točke. Obok in lok začnemo zidati v ležiščih, zaključujemo pa v temenu s temenskim (končnim)vložkom. Tako dobi lok svojo stabilnost, posamezni zidaki ne morejo drseti navzdol, njihov premik navzgor pa preprečujeta lastna teža in balast nad lokom. Nekoč so zidali loke in oboke brez malte, zato so morale biti stične ploskve obrušene. Danes uporabljamo sicer malte in lepila, vendar stiki ne smejo biti močnejši kot 3 cm. Lokom podobne konstrukcije uporabljamo za mostove (ločni mostovi), pri nizkih gradnjah (predori) in pri visokih gradnjah (strehe).