Stena Trombe

Stene Trombe uporabljamo  predvsem v solarni arhitekturi. Z njimi združujemo sončni zbiralec in skladiščenje toplote v stenah za pasivno uporabo sončne energije. Stene Trombe je zgradil francoski inženir Felix Trombe, že leta 1956.

Načelo te, po francoskem iznajditelju Felixu Trombe imenovani solarni zbiralni steni sloni na dveh komponentah pasivne rabe sončne energije:

• po načelu efekta toplih gred, v kateri se zrak segreva za zaprto stekleno površino
• učinek hranjenja toplote v temno pobarvano masivno steno, ki jo segreva sončna energija.

Stena Trombe je masivna temno pobarvana stena, praviloma obrnjena proti jugu. Pred njo je približno 10 do 15 cm postavljena zasteklitev iz navadnega ali izoliranega stekla. Pred steklom namestimo rolete, za zaščito pred Soncem.

S pomočjo efekta tople grede nastaja pri sevanju Sonca v vmesnem prostoru, med steklom in masivno steno topel zrak, ki preko spodnje in zgornje odprtine v steni s konvekcijo prehaja v notranji prostor. Z odgovarjajočimi zaporami lahko pretok zraka reguliramo ali popolnoma zapremo, da ne pride do obratne cirkulacije. Tudi s pomočjo kanalov lahko preusmerimo topel zrak v druge prostore. Slika št. 1 prikazuje primer s satovjem vgrajenim v Trombe steno in na sliki št. 2 je prikazan način delovanja.

Slika 1 - Primer satovja iz celuloze v Trombe steni na južni strani zgradbe

Preko dneva z direktnim sončnim sevanjem  ogrevana stena oddaja toploto s časovnim zamikom, odvisno od debeline in toplotne prevodnosti stene, v za njo ležeč prostor. Preizkušajo se tudi sistemi z vodnimi toplotnimi izmenjevalci v steni. Rolete služijo, kot varovalo pred pregrevanjem stene v poletnem času in preprečujejo oddajanje temperature v mrzlih dneh. Posledično, glede na normalno izolirano zunanjo steno je edina slabost toplotna izolacija.

Slika 2 - Dvonadstropna zgradba s prikazanim načinom delovanja

Stena Trombe mora biti obrnjena čim bolj proti jugu, ker bo tako najdlje obsevana s Soncem. Zato jo tudi izvedemo vedno na južni strani objekta, kot črno obarvani masivni hranilnik toplote. Okna se načeloma na takšne stene ne nameščajo, če pa že, jih namestimo med nadstropji.

Satovje iz celuloze ali iz kartona

Podoben učinek ima za zračno stekleno ploščo, iz enega varnostnega stekla, nameščeno satovje iz celuloze. Tako nastane »nizko« toplotna zračna blazina, ki razliko temperature med zunanjo in notranjo klimo s časovnim zamikom praktično izenači. V poletnih mesecih se struktura iz kartonskega satovja pri »visokem« Soncu zasenči sama. Tako ne potrebujemo senčil. To pomeni, da je ta izvedba, tudi cenejša.